KRT _ Glasilo kranjskih gimnazijcev

36. medijska številka

Gimnazija Kranj

Koroška cesta 13

4000 Kranj

Tisk: Tiskarna Požgaj (250 izvodov)

MENTORICA: prof. Tina Lušina Basaj, univ. dipl. bibl.

GLAVNA UREDNICA: Vesna Rems

GLAVNI TEHNIÈNI UREDNIK: Grega Šoiè

NASLOVNICA: Sandra Stare

ZADNJICA: Zmago Rems

ILUSTRATORJI: Ajda Mezek, Barbara Legat, Mariša Ogris, Tanja Pretnar, Sandra Stare, Zmago Rems, Adisa Burziè

GLAVNA LEKTORICA: prof. Tina Lušina Basaj, univ. dipl. bibl.

LEKTORJI: Vesna Rems, Neža Zupanc, Dane Rot, Boris Jurekoviè, Domen Šinkovec, Kaja Zorko

POETI: Kaja Zorko, Aleš Mandiè, Luka Ambrožiè, Klavdija Jurišiè, Barbara Potoènik

NOVINARJI: Rok Bohinc, Maja Kavaš, Maja Šturm, Matjaž Popit, Vesna Rems, Boris Jurekoviè, Neža Zupanc, Kaja Zorko, Blaž Mahkovic, Lina Ogris, Barbara Potoènik, Veronika Perne, Anja Gantar, Domen Šinkovec, Mojca Jagodic, Teja Fajfar, Domen Rozman, Igor Milaèiè, Blaž Vidmar, Damjan Borkoviè, Luka Zaplotnik, Eva Aleš, Nina Rakovec, Tanja Pretnar, Luka Ambrožiè, Klavdija Jurišiè, Petra Jošt, Zala Šmid, Teja Ðuroviè, Barbara Jezeršek, Sandra Stare, Aleš Mandiè, Dane Rot, Nace Fock

SPONZORJI:

Mestna obèina Kranj

Ram trade Ljubljana

Infonet Kranj




UVODNIK

Leto je spet naokoli (škoda, škoda, škoda ...) in tokrat sem se znašla na mestu urednice ... Ni lahko. Še sploh, èe je toliko »krt(k)ov« (nekateri še nismo prilezli do mature - testa zrelosti - in postali odrasli KRTI) opisovalo svoje ideje, zgodbe, doživetja, pesmi, èustva, razmišljanja, poroèila. Seveda ste se verjetno vprašali, od kje je vse to prišlo. ;) Hm ... pa recimo takole ... celo leto smo krt(k)i pridno rili, rili, rili (seveda po knjigah in znanju) ter doživeli veliko ... Kako pa je to prišlo v našega Krta? Ko smo krt(k)i rili, rili, rili in doživeli veliko (smo postali nabiti _ glej »zadnjico« - zadnja stran Krta), smo pririli do velikih vrat modrosti in uèenosti (Gimnazija Kranj??). Seveda, radovedni krti smo vrata odprli (in tega nikoli ne bomo obžalovali). Prišli smo na plano in ugotovili, da smo v naši gimnaziji (speeeeeeeeeeeeeeeeeeet ...). Ravno tam, kjer smo pred letom zaèeli. Se pravi, da smo rili, rili, rili in rili vedno pod okriljem kremšnitke. In tako smo bili enostavno primorani ostalim gimnazijcem povedati, kaj se nam je zanimivega (?) zgodilo v tem letu. Kar smo doživeli, si izmislili, preživeli, videli, slišali, nauèili? ;) Torej, uživajte v branju, gledanju, smejanju ...

Vesna Rems

KAZALO

Uvodnik 3

Mediji 4

Bodoèi intelektualci??? 5

»Slovenski« Danci 7

Danci gostitelji 9

Šolska ekskurzija - Koroška 10

Parkirišène travme 11

Enaka vrsta drugaènosti 12

Alamut 13

Božièno-novoletni koncert 14

Božièna pravljica 15

Spomladanski koncert 15

15. rojstni dan mame z velikimi podplati 16

Smejalne urice na Gimnaziji Kranj 17

Državljanska vojna na Gimnaziji Kranj 18

Veseli december dramske skupine 18

Okrogla miza na Gimnaziji Kranj 19

Krst fazanov 20

Živela bom naprej 21

Ne vraèaj se nazaj 22

Vogel 23

Vogel 24

10. obletnica športnega druženja 25

Izjava o sreèanju s Škofijsko gimnazijo 26

Odbojkarski spopad med profesorji in dijaki 27

Rokomet 27

Rokometna renesansa na Gimnaziji Kranj 28

Nov zaèetek, isti cilji 29

Druga tekma, drug poraz 30

Tekma s Sežano 30

Tradicija?! 31

Šolska odbojkarska liga 31

Povratna tekma z Radovljico 32

1. tekma z Mariborom 33

2. tekma z Mariborom 33

Tekma za 3. mesto 34

Škofijsko plezanje 35

Never-Ending Love 36

4 + 3 (Why Can't We Be) 36

Prostovoljci 36

Sonèni zahod 37

Šolski ples 38

Šolski ples 38

Ekskurzija na Bavarsko 39

Ekskurzija po Gorenjski 41

Sicilija 2005 43

Švica 44

Toskana 45

Avstralski Veliki koralni greben 47

Diete, diete in še enkrat diete 48

Poplava modnih izborov 51

Sedem šest štiri 52

V avgustu 55

Ustvarjalna materinšèina 56

Veleumne izjave naših profesorjev =) 57

Oglasi na župnijskih panojih 59

28. vseslovensko tekmovanje za Cankarjevo priznanje

Spal sem in sanjal,

da je življenje radost.

Prebudil sem se in ugotovil,

da je življenje dolžnost.

Ravnal sem se po tem in glej,

dolžnost je postala radost!

Rabindranath Tagore




MEDIJI

Mediji nas obdajajo, kamor koli pogledamo, in so zelo koristen izum sodobne družbe. Ustvarjeni so bili, da bi nas hitreje obvešèali, opozarjali, nam svetovali ali preprosto širili nove ideje. Izkazali so se za odlièno stvar in se v zadnjem èasu tako razširili, da si življenja brez njih ne predstavljamo veè.

Pa saj veste, kako koristno je, èe vemo, kdaj bo deževalo, kdaj se prestavi ura in podraži bencin. Poleg takih praktiènih nasvetov mora vsak vedeti nekaj o državni in svetovni politiki, športnih rezultatih, dogajanju v okolici in po svetu in še bi lahko naštevali.

Ko so videli, da stvar prinaša dobièek, so zaèele nastajati vedno nove in drugaène vsebine na že znanih medijih, poleg tega pa so naredili še nove medije in nas dobesedno zasuli z informacijami. Te nove vsebine pa niso vselej nujno potrebne in še manj koristne. V skrajnih primerih so lahko celo nevarne. Toda to je ustvarjalcem popolnoma vseeno, dokler jim te vsebine prinašajo mastne denarce.

Pravzaprav vsebine ne morejo biti slabe, saj se ljudje sami odloèamo, katere in v kolikšni meri bomo uporabljali. To je približno tako, kot vera ne more biti slaba, slabi so verniki (toda to so že filozofska vprašanja, v katera se ne bom poglabljala). V današnjem èasu se prepogosto dogaja, da so starši prezaposleni, da bi otroka nauèili osnovnih vrednot, in so mediji žal eden od vzgojnih pripomoèkov. Mediji pa nikakor ne
prikazujejo resniènega življenja, še manj pa vrednot, ki so potrebne za normalno življenje, in zato je to lahko zelo nevarno.

Mediji vse preveèkrat prikazujejo ljudi, ki niso samo lepi, suhi, pametni, bogati, uspešni in sreèni, ampak so vse to na deseto potenco. S tem pravzaprav ni niè narobe, hudo narobe pa je, èe otroci veliko èasa porabijo za gledanje televizije, ki prikazuje tako življenje. Namesto da bi se lovili, igrali skrivalnice, slepe miši ali okamenele babe, raje èas preživljajo s surfanjem po medmrežju

(ali internetu po slovensko;)), igrajo raèunalniške igrice in gledajo filme. Èe pa se že spravijo ven, pa se igrajo igrice, ki nujno vsebujejo streljanje in nasilje. Veèina se vas bo ob prejšnji povedi le nasmehnila, èeš tako paè je, toda to je pravzaprav katastrofa za družbo, èe so otroci preprièani, da je nasilje nekaj normalnega.

Zelo žalosten je tudi pogled na mladega fanta, ki ob toplih, sonènih poletnih ali pomladnih dnevih sedi v sobi s spušèenimi roletami in bi ga z lahkoto zamenjal za raèunalniški prikljuèek, saj ga iz sobe ne spravi niti sonce niti kruljenje v želodcu.

Mediji so škodljivi predvsem za ljudi, ki še nimajo izoblikovanega pravega pogleda na svet in šele spoznavajo svet in imajo nizko samopodobo. Ogroženi so predvsem najstniki, mediji jih lahko brez veèjih težav preprièajo, da so grdi, debeli in nezanimivi s toèno doloèenim namenom.

Samo v Združenih državah Amerike ljudje na leto zapravijo okoli 8 milijard dolarjev







za kozmetiko, da o dietnih izdelkih in lepotnih operacijah sploh ne govorim. O bulimiji in anoreksiji sploh ni vredno izgubljati besed.

Mediji pa imajo še eno zanimivo lastnost. Zbližujejo ljudi, ki so daleè, in oddaljujejo ljudi, ki so si blizu. Fantastièno je, da nam mediji omogoèajo komunikacijo z ljudmi iz oddaljenih krajev prek raznih klepetalnic. Lahko jim pošljemo èestitke ob kakšnem pomembnem dogodku tudi po radiu. Vse lepo in prav, a žalostno je, da v medijih zasledimo vse veè oglasov tipa samski, športnik, nekadilec, razoèaran v ljubezni, išèe žensko za resno zvezo. Za vsak dober odnos, pa naj bo to prijateljski, partnerski ali družinski, je potreben fizièen stik in mediji lahko storijo marsikaj, toda ne morejo nadomestiti naših bližnjih, ki morajo biti bližnji. Lahko pa nam bližnje oddaljijo in èeprav so naši bližnji, nam niso blizu. Predstavljajte si povpreèno družino, ki gleda televizijo. Vsi so zbrani v isti sobi in gledajo isto televizijo, pa so si kljub temu lahko zelo daleè. Vsak je zatopljen v svoje misli in med seboj ne komunicirajo. Vsak ima svoje probleme in preveè dela sam s sabo, da bi se zanimal še za koga drugega. Toda to ni prav in to oddaljuje ljudi, ki so si fizièno blizu.

Torej za vsak prijateljski, partnerski odnos ni dovolj le fizièni stik, ampak tudi komunikacija in zanimanje drug za drugega.

Poskusite in namesto televizije kdaj pa kdaj odigrajte èlovek ne jezi se, monopoli ali kakšno podobno igro s svojimi bližnjimi, šele takrat boste lahko zaèutili povezanost. Saj veste, v življenju ne moremo delati velikih stvari, lahko pa delamo majhne z veliko ljubezni. In ne pozabite, da so stvari, kot so nasmeh, pogovor, dotik, objem in poljub, na videz èisto nepomembne in samoumevne, vendar imajo èudežno moè, saj ne stanejo niè, lahko pa so vredne veè kot vse premoženje tega sveta.

Neža Zupanc

BODOÈI INTELEKTUALCI???

V letošnjem šolskem letu je bila tema šolskega glasila KRT mediji. V okviru èlankov o njih smo izvedli tudi anketo med dijaki prvega in tretjega letnika o uporabi medijev. V anketi je sodelovalo 90 dijakov. Skušali smo ugotoviti, katerih medijev in èemu se jih najveè poslužujejo. V tem èlanku vam predstavljamo izsledke in sklepe te ankete ter nekoliko kritiènega konsenza o bodoèih intelektualcih.

Anketa je bila sestavljena iz dveh delov. V prvem smo poskušali ugotoviti, katere vrste medijev in èemu jih uporabljajo, v drugem delu pa smo poskušali ugotoviti, katerih medijev se najveèkrat poslužujejo.

Tako smo ugotovili, da dijaki najveèkrat uporabljajo internet (38 %) ter televizijo (44 %), preostalih 18 % dijakov pa se najveèkrat poslužuje radia in èasopisa. Hkrati smo ugotovili, da jih 42 % medije uporablja za pridobivanje informacij, 30 % za zabavo, 20 % pa za preganjanje dolgèasa, del njih pa tudi za komunikacijo.

Ti podatki nam povedo, da dijaki medije pretežno uporabljajo kot vir informacij, pri èemer prednjaèi internet, ter za zabavo, pri èemer pa prednjaèi televizija.

V naslednjem sklopu vprašanj pa smo poskušali izvedeti, katere medije uporabljajo oziroma katere televizijske programe gledajo, katere radijske postaje najveèkrat poslušajo, katere èasopise berejo in katere internetne strani najveèkrat obiskujejo za pridobivanje informacij ter zabavo. Hkrati pa smo tu ugotovili zelo presenetljivo intelektualno raven nekaterih dijakov.






Tu smo ugotovili, da najveè dijakov za vir informacij in za zabavo gleda POP TV (46 %) ter A-kanal (33 %). Preostali del pa gleda najveè SLO 1 ter MTV, pri èemer je zanimivo, da za zabavo gleda MTV le 12 % dijakov. Pa naj bi bili mi mtv-generacija. Pri naslednjem vprašanju pa nas je zanimalo, katere radijske valove najveèkrat poslušajo za vir informacij in zabavo. Ugotovili smo, da kar 55 % dijakov posluša najveèkrat Belvi ter 20 % Salomon, ostali pa Val 202, pri katerem pa pridemo do prve veèje razlike med spoloma. Kar 71 % poslušalcev Vala 202 je moških.

Naslednje vprašanje je bilo namenjeno ugotavljanju, katere internetne strani uporabljajo za vir informacij. Tu prednjaèi 24ur.com s kar 40 % obiskovalcev. Ostali pa siol.si, zadetk.com ter google.com.

Naslednji vprašanji pa sta bili namenjeni èasopisom in revijam. Tu se je pokazala oèitnejša razlika med spoloma, hkrati pa smo videli žalostno stanje dijaških zmožnosti razloèevanja dobrih èasopisov od šund èasopisov, ki ponujajo pretežno napihnjene in hkrati nepomembne novice. Seveda se to pozna na dijaški miselnosti, kajti ko te obletava roj takih napihnjenih puhljic, ki jim slepo verjameš, postaneš izredno ozkogled in slep za resnièno dogajanje okoli sebe.

Tako smo ugotovili, da kar 33 % dijakov bere Novice, 29 % Delo, 24 % pa Dnevnik. Hkrati smo ugotovili, da je enak delež moških in žensk bere Novice in Dnevnik, bralci Dela pa so veèinoma moški, kar 88 % bralcev Dela je moških. Tako nam v nos hodi, kako to, da bodoèa intelektualna elita, ki naj bi v gimnaziji dobila vpogled v neko resniènost okoli nas, naseda puhljicam Novic. Kako lahko kar tretjina dijakov nima razvitega èuta za pravo in pomembno novico, ki bi jo morali poznati, namesto tega pa raje berejo šund, ki mu verjamejo. Verjetno je res lažje prebrati, da je Miho Pavliho, dobrega družinskega èloveka, napadel ponoreli sosed Janko Kobila, ki naj bi se zdravil zaradi duševnih težav, in brez razloga ustrelil Miho Pavliho ter
ga pustil ležati v krvi, ki je razmoèila zemljo, da so imeli reševalci izjemno težavno nalogo ga odnesti, kot pa prebrati, da sta se M. P. in J. K. sprla zaradi M. P.-jevega postavljanja zidarskega odra, pri èemer je poškodoval J. K.-jevo hišo in med prepirom je M. P. prijel za sekiro in grozil J. K.-ju, ki pa je imel pištolo in ustrelil M. P.-ja v telo, nato pa poklical reševalno ekipo, ki je M. P.-ja prepeljala v bolnišnico in je že izven življenjske nevarnosti, J. K. pa je že ovaden. Verjetno je res lažje, vsekakor pa bolj zanimivo branje.

Naslednje vprašanje pa se je nanašalo na revije. Tu smo ugotovili, da dijaki najveè berejo Cosmopolitan (32 %), od tega pa samo 71% ženske! Oèitno pridejo nasveti ženske ženski prav tudi moškemu. Ostale revije, kot so Mladina, Gea, Lady, Cool, Jana, National Geographic, imajo vse okoli 7 % bralcev. Potem pa pride na vrsto še ena zanimivost, Joker namreè, ki ima 23 % bralcev, ki so vsi izkljuèno moški oziroma deèki. Zakaj Joker v gimnaziji?! Kaj ni spodobnejših raèunalniških revij?

Zadnji vprašanji pa sta bili namenjeni oddajam. Katere oddaje najveèkrat gledajo za pridobivanje informacij in katere za zabavo. Tu smo ugotovili, da 41 % dijakov za pridobivanje informacij gleda 24 ur, ki so tudi najbolj priljubljena internetna stran z informacijami, ter 25 % Odmeve. Preostali delež pa pripada oddaji Preverjeno (16 %) ter Dnevniku (10 %), presenetljivo malo pa jih gleda Trenja in Studio City, pa še to so sami moški gledalci. Za zabavo pa najveè dijakov gleda E plus (20 %), Extra (15 %), Sanjsko žensko oziroma moškega (12 %), od tega kar 88 % žensk, ter Hri-bar (16 %), od tega je 72 % gledalcev moških.

To je bila naša anketa o medijih, njeni izsledki so zdaj znani vsem, prav tako pa naše mnenje.

Boris Jurekoviè








»SLOVENSKI« DANCI

Tradicionalna izmenjava z danskimi dijaki nam je tudi letos prièarala nepozaben in zabave poln teden. Sicer je od tega minilo že kar nekaj èasa, gostili smo jih od 11. 3. do 18. 3. 2006, vendar so naši spomini še vedno sveži …

Na letališèu smo jih nestrpno prièakovali s starši. Nekateri smo jih že nekoliko poznali, saj smo se prej dopisovali po elektronski pošti ali pa preko MSN Messengerja. Letalo je imelo nekaj zamude, kar je še poveèalo našo nervozo. Potem ko smo si podali roke in se predstavili, smo odšli domov na kosilo. Takoj mi je bilo jasno, da moja Danka ta teden ne bo kaj preveè jedla, naša hrana ji ni bila niti malo všeè. Vikend pa je bil namenjen spoznavanju naše okolice in družine. Odpeljali smo jo na Šmarjetno goro, ki si ji je zdela neizmerno visoka, èeprav meri le dobrih 350 metrov. Na Danskem paè nimajo gora, tako da je bila veèina navdušena ob pogledu na naše Alpe. Ker je šel èas nekoliko poèasi, smo zavili še v Škofje Loko in si ogledali grad ter staro mestno jedro. Zveèer smo bili zmenjeni v Kranju, kjer smo imeli `'spoznavni veèer''. Spoznali smo predvsem njihovo navdušenje nad poceni pijaèami. Nekateri smo odšli dokaj zgodaj, ker so bili naši gostje utrujeni od `'skoka'' na drugo stran Evrope in celotnega dne.

V nedeljo smo zjutraj malce poležavali. Nekaj se jih je odpravilo na smuèanje, drugi smo
odšli na Bled. Zelo jim je teknila kremna rezina, pogled na otoèek sredi Blejskega jezera pa jim je tudi ostal zabeležen na fotoaparatih. Veèerna destinacija je bil zopet lokal sredi Kranja, ki je ves teden gostoljubno sprejemal naše goste. Tokrat smo se predvsem nasmejali Mikaelu, ki se je uèil stavka: Ti si lepa. V danšèini pa se sliši nekako takole: Du er smuk. Veèer, poln smeha, je minil prehitro, vendar sva utrujeni zaspali v trenutku.

Ponedeljek se je zaèel prezgodaj, glede na prejšnji veèer. Odhod na Dolenjsko smo imeli že ob pol osmih. Nekateri s(m)o zato malo podaljšali spanec v avtobusu. Pot nas je vodila v Krško, kjer smo najprej dobili malico. In Danci so nam takoj rekli, da mi ves èas jemo. Ja, Danci imajo majhen zajtrk, majhno kosilo, ki je najveèkrat le sendviè, glavni obrok pa je veèerja. Nekako so se le potrudili in pojedli sendvièke. Sledil je ogled videoprojekcije delovanja jedrske elektrarne Krško, ki je vse `'blazno zanimal''. Še dobro, da so imeli udobne sedeže :). Po ogledu elektrarne z avtobusa smo odšli na kosilo, ki je bil za njih preobilen in prezgodaj. Najbolj smo se veselili kopanja v Termah Èatež. Vsi smo veselo skoèili v bazen, vendar je Dance veselje med namakanjem hitro minilo, tako da so odšli v bar ob bazenu. Slovenci pa smo še naprej uživali ob vodni aerobiki, ki nas je nasmejala do ušes. Prijetno utrujeni smo prispeli v Kranj okoli osme ure. Konèno pa so naši Danci postali laèni in zato smo najprej zavili v njim dobro znani Mc'Donald's. Veèer smo zopet konèali v lokalu in èas nam je spet stekel po grlu, kot bi mignil.






Vsem je manjkalo spanja in trenutke zase so si nekateri našli tudi na naši kremšniti. Tako so klopce v avli postale postelje. V torek smo skupaj obiskali naš hram uèenosti. Prvi dve uri smo bili pri pouku, veèina je èakala le na zvonec. Pomalicali smo v konferenèni dvorani, kjer je nato sledila predstavitev Slovenije in šole. Naš šolski sistem se jim zdi veliko težji od njihovega in tudi uèimo se veè kot oni. Njihova gimnazija pa traja le tri leta. Ker pa šola ni nikogar preveè zanimala, smo hitro odhiteli na kavico. Sledil je obisk pri županu, ki je bil zelo vesel našega obiska. Postregli so nam tudi s kosilom. Že dokaj utrujeni smo odšli še na ogled Kranja. Ker pa se je utrujenost stopnjevala, je bil potreben postanek že v kar domaèem lokalu. Do veèera pa se nam je energija povrnila in na sporedu je bila zabava do poznih veèernih ur.

V sredo smo se z vlakom odpravili na ogled Ljubljane. Najprej nas je sprejel danski veleposlanik, nato pa smo odšli na triurni ogled prestolnice. Ogledali smo si vse znamenitosti, prehodili celo Ljubljano, ogled pa zakljuèili v parlamentu, kjer so nam razložili še vso zgodovino Slovenije. Nato smo bili prosti. Nekateri so odšli po nakupih, drugi smo ostali v centru, odšli na pico in se sprehajali po Ljubljani. V Kranj smo se prav tako vrnili z vlakom v poznih popoldanskih urah. Veèerno druženje sva tokrat z mojo gostjo izpustili, saj sva bili od celega dneva neizmerno utrujeni.

Že cel teden smo se vsi skupaj pripravljali na èetrtek, ker je imel Mikael 18. rojstni dan. Zjutraj smo ga presenetili, ko smo mahali z danskimi zastavami, kar naj bi bil njihov obièaj. Z avtobusom smo nato odšli proti
Postojnski jami. Naše kraško podzemlje so si z veseljem ogledali. Najbolj pa jim je bila seveda všeè vožnja z vlakcem. Odpeljali smo se naprej proti obali, ki je bila lepo obsijana s soncem, tako da smo se prviè ta teden malo nastavljali sonènim žarkom. Po ozkih ulicah Pirana smo se povzpeli na razgledno toèko ob cerkvi. Sledilo je kosilo in dobra urica prostega èasa. Na poti proti Kranju smo prepevali, spali in se veselili veèerne zabave. Tokrat sta se je udeležila tudi danska profesorja. Vsi skupaj smo bili zelo veseli in rajanje se je nadaljevalo do poznega veèera.

V petek smo se odpravili v Dolino pod Poncami, kjer smo si ogledali smuèarske skoke. Ker zanimanja za snežene radosti ni bilo kaj preveè, smo tudi sankanje preskoèili in odšli na pice. Zadnje skupno kosilo nam je teknilo in v svojih mislih smo se že veselili našega zadnjega skupnega veèera v Sloveniji. Le-ta je bil najboljši in najdaljši. Nièesar ni manjkalo: družba, smeh, glasba, ples … Uživali smo do zgodnjih ur naslednjega dne.

In že je bila tukaj sobota, zadnji dan našega druženja. Zjutraj je veèina poležavala, nato so spakirali, pojedli kosilo in se poslovili od »domaèih«. Še zadnjiè smo se dobili na kavici in poèasi odšli na letališèe. Zadnje fotografiranje, objemèki, poslovilne besede … Vse je šlo tako hitro, vendar se tega tedna, ki je bil za nas poln novih prijateljstev in zabave, radi spominjamo. Najbolj pa se veselimo našega obiska Danske v septembru. Upamo, da bo tudi ta tako zabaven in zanimiv.

Anja Gantar






DANCI GOSTITELJI

Kot že vsi dobro vemo, izmenjava dijakov Gimnazije Kranj z Gimnazijo Frederikssund poteka že nekaj let zapored. Tudi letošnja je potekala uspešno. Danski dijaki so nas z obiskom razveselili že marca, mi pa smo jim obisk vrnili jeseni, natanèneje 24. septembra.

Misija: kar se da dobro spoznati Dansko ter njene prebivalce v samo enem tednu. Sliši se sicer nemogoèe, pa vendar nam je uspelo v tako kratkem èasu videti, slišati in spoznati veè, kot smo prièakovali. Pripravili so nam namreè zelo izèrpen ter naporen naèrt, ki je obetal veliko novega.

Kaj bi še dolgovezili, preidimo k samemu potovanju. Po dolgem in nestrpnem èakanju le nastopi veliki dan _ sobota, 24.9. _ dan odhoda. Dobimo se na letališèu Brnik, se s solzami v oèeh (beri:s solzami sreèe) poslovimo od svojih družin. Ko smo le pretihotapili vse prepovedane substance, smo se zaèeli vkrcavati na letalo, ki je bilo zelo majhno, a vseeno udobno. Let je potekal normalno, k sreèi brez težav. Nekaj do 21. ure zveèer pa smo le pristali na letališèu Kastrup v Copenhagnu. Prièakali so nas naši danski prijatelji s svojimi družinami in takoj smo se odpravili proti domu. Po kratkem spoznavanju z družino in razgledu naših novih »domov« je že sledila zabava, namenjena nam v dobrodošlico. Podrobnosti bom prihranila, lahko vam povem le, da je bilo zelo prijetno. Pripravili so nam danske jedi ter veliko zabave. Naslednji dan pa smo že uživali na drugem koncu, in sicer v glavnem mestu Danske, tj. Copenhagnu. Odšli smo v zabavišèni park Tivoli ter tam do poznih popoldanskih ur uživali na raznih vlakcih, prostem padu, gledališèu … Park je zelo podoben Gardalandu, spoznaš pa ga lahko tudi po izjemno dragem sladoledu. S ponedeljkom se priène muèen, a zelo zanimiv teden. Trikrat smo bili prisotni pri njihovem pouku in poudariti moram, da je zelo drugaèen od našega. Vse poteka bolj sprošèeno.

Spoznali smo seveda tudi mestnega župana, obèino in mesto samo. Veliko smo slišali o Vikingih ter zgodovini mesta, obiskali smo
vikinški muzej in peljali smo se z vikinško ladjo. Poleg vikinškega smo bili še v drugih muzejih, videli smo znamenito morsko deklico v Copenhagnu, grad, ki je omenjen v Shakespearovem Hamletu, razliène cerkve in katedrale, seveda pa nam ni manjkalo tudi športa. Imeli smo uro športne vzgoje, kjer smo tekmovali v nogometu in nekakšni danski razlièici bejzbola, v kateri so nas seveda premagali. Veliko smo tudi prekolesarili. Eden izmed dni je bil namenjen le kolesarjenju. Bilo je zabavno, a zelo naporno, pa tudi nekaj nesreè smo doživeli pri tem. Slovenska kolesa se od danskih malce razlikujejo, na kar se je bilo težko privaditi. Ogled Copenhagna nam je malo otežil dež, pa vendar je bilo na ladji, s katere smo glavno mesto tudi opazovali, lepo. Kosili smo v turški restavraciji, imeli pa smo tudi nekaj prostega èasa in takrat smo zapravili še tistih »nekaj« kron, ki smo jih imeli s sabo. Kljub visokim cenam smo le pokukali v drage trgovine.

Ob vseh ogledih, vožnji z vlakom sem ter tja, dolgi hoji in kolesarjenju smo postali zelo utrujeni, a imeli smo ravno toliko energije, da smo odšli še v hišo eksperimentov. To je bil tudi naš zadnji ogled pred odhodom.

Tako je prišel tudi dan odhoda, sobota, 1. 10., ko smo se morali od naših prijateljev ter njihovih družin posloviti. Bilo nam je hudo, saj se verjetno ne bomo videli nikoli veè.

Spoznali smo nove ljudi, nove prijatelje, ogledali smo si veliko novih stvari, obiskali nove kraje, videli nove navade, obièaje, poskusili novo hrano in vse to nam je bilo vsem zelo všeè. Nekaj, èesar se bomo spominjali vedno.

Èe se boste kdaj spraševali, kam na potovanje, je Danska priporoèljiva dežela _ dobri ljudje, dobra hrana, brez gora, veliko morja in užitkov _ preverjeno!

Maja Kavaš






ŠOLSKA EKSKURZIJA -

KOROŠKA

V torek in sredo, 20. in 21. septembra, smo se drugi letniki naše kremšnite odpravili na prvo celodnevno ekskurzijo v tem letu. Vemo, kako izgledamo ubogi dijaki ob sedmih zjutraj sredi septembra, ko so se za nas pravzaprav poèitnice šele dobro konèale. Ampak to profesorjev ni zanimalo in tudi tiste najbolj »zalepljene« je kmalu prebudil šarmantni glas naših profesorjev o ekskurziji. Ko so nam »potalali« še uène liste, se je za nas res zaèela ekskurzija. Po vožnji do Legna pri Slovenj Gradcu, kjer smo morali izstopiti, smo si ogledali cerkev. Na prvi pogled se nam je zdela taka kot vsaka, znotraj pa je bila nekaj posebnega, saj je imela steklena tla, skozi katere smo videli grobove iz 12. stoletja (ali tam okoli, ne vem toèn). Ko je vodiè povedal, kar je imel povedati (govoril je tako glasno, da ga je slišalo samo nekaj izjem), smo pot nadaljevali proti Libelièam. Libelièe ležijo èisto na slovensko - avstrijski meji, vendar so po plebiscitu pripadle Sloveniji. Tam nas je prebudil svež zrak in tudi zanimiva predstavitev starejše gospe, ki je v vsaki povedi (poved sestavlja veè stavkov =)) VSAJ petkrat
uporabila besedo kajne. Bili smo že bolj dovzetni za sodelovanje, vendar boste iz nadaljnjih dogodkov videli, da še vedno ne dovolj. Gospa »Kajne« nas je najprej odpeljala do kostnice, v kateri so kosti iz 12. stoletja. Tam je nekatere prav pošteno zagrabila panika. Potem smo si ogledali še libeliško cerkev in pa muzej kmeèkih strojev in orodij. Tam so nam po glavi hodile èudne misli, ki pa niso bile ravno primerne za šolsko ekskurzijo =). Gospa »Kajne« (se opravièujem, ampak ni se predstavila =)) nas je peljala v èrno kuhinjo, ki je menda ena veèjih v Sloveniji. Tam smo slišali par krepkih na raèun našega obnašanja in poslušanja in si pridobili èasten naziv ene izmed najbolj nezainteresiranih skupin.

Na koncu smo videli še muzej plebiscita in spet nadaljevali pot, tokrat proti Ravnam na Koroškem. Imeli smo odmor za kosilo in ko smo se pošteno najedli (kolikor se paè najesti da v mestu s 4 gostilnami), smo pot nadaljevali do našega še zadnjega postanka, rudnika svinca in cinka v Mežici. Tu so uživali tudi tisti, ki jih res ne more niè navdušiti. Peljali smo se z rudniškim vlakcem, se sprehodili po nekaterih rudišèih in se spet vrnili na svetlo. S tem se je naša ekskurzija konèala in utrujeni smo se vrnili konèno spet v Kranj. Kajne =))

Maja Šturm








Parkirišène travme

- nasveti za polnoletne in s samodrèem prevažajoèe se gimnazijce -

S parkirišèno problematiko se sreèujem pravzaprav že od tistih daljnih èasov, ko sem opravila vozniški izpit - enoletna kariera bojevanja z boènim parkiranjem, vzvratnim, diagonalnim, "na nos" in kakršnim koli drugim naštetim podobnim  pa je danes prav zagotovo dosegla vrhunec.

Ne maram Ljubljane, ker ob moji misorientaciji zagotovo zgrešim kakšen odcep, vsako primerno parkirišèe in pristanem na kakšnem kot žafran dragem parkirnem prostoru - kar me naj v osnovi sicer ne bi smelo motiti, glede na to, da pripadam družini stiških veleposestnikov ;).

Ampak gorenjska nagnjenja se zajedajo globoko pod plasti podzavesti in danes, ko sem imela po 3,5-urnem spanju prebitek energije,  sem  prostor za svoj ferrari  iskala na malo bolj odroènem kraju in predvsem - cenejšem. In voila! Kljub zmedenosti sem še pred svitom uspela najti prijetno zastonj zatoèišèe za jeklenega konjièka. Obèutek zmagoslavja me je spremljal vse do prihoda nazaj.

Situacija: levo od mene avtomobil, OK, desno od mene avtomobil, OK, za mano avtomobil, bi bilo OK, èe ne bi bil od zadka mojega prevoznega sredsta oddaljen le kak meter! In sedaj misija (nemogoèe): kako spraviti svoj batmobil ven?!

Štirje možni scenariji:

· Wussee: zjokati se in s krokodiljimi solzami olajšati boleèino, ampak situacije niti približno spremeniti (razen v primeru, da je vaš jok tako neustavljiv, da se nivo vode dvigne in avto zaplava na njej, potem tistega zadaj potisnete vstran in svojega spravite na varno pozicijo ter èakate, da sonce osuši teren).

· Waitin': èakanje (v nedogled), da se eden izmed treh akterjev "skobaca" ven in naredi prostor, prvega (ne/sreèneža) izmed njih pa poslati v tri pisane marjetice, možne tudi variacije podobnih destinacij, vse po trenutnem navdihu.

· Anger Management: gas do konca, pustiti svojo štempiljko na soakterjih, s pripisom V spomin (žal neizvedljivo, èe vam je kaj tudi do svojega avtomobila).

· Austin Powers: na minimalnem prostoru narediti maksimalno! Polžje lezenje naprej in nazaj, naprej in nazaj, naprej in nazaj, naprej in nazaj in oh ... sem že rekla, da naprej in nazaj?

In ker kdaj vzklije v meni tudi kanèek razsodnosti, sem izbrala zadnjo varianto in ob tem poleg izpadlih las izgubila še živce. Ter pet minut manj kot pol ure (25 minut) mojega dragocenega èasa.

NAUK: Rabimo veè zastonj parkirnih mest ali ne zaparkirajte me veè, ker se bom sicer poslužila tretjega scenarija.

Mojca Jagodic






ENAKA VRSTA DRUGAÈNOSTI

Vse je drugaèe, vse je enako.

Vse se je spremenilo, a spremenilo se ni niè.

Kamor koli se ozrem, vse okoli mene hiti,

se spreminja in izginja pred mojimi oèmi,

imamo obèutek, da sem spremenjen.

Rad bi bil odrasel, a hkrati otrok.

Sem odrasel, a otroka išèem v sebi.

Zakaj se življenje vrti naprej in ne nazaj?

Zakaj hoèemo odrasli postati otroci in zakaj hoèemo otroci odrasti?

Drugaèen sem. Nekaj v meni se spreminja.

Rad bi z otroško radostjo doživljal odrasli svet.

Je to sploh možno?

Se èloveškim letom sploh da upreti?

Vsak dan, ki preteèe, me spremeni, obogati.

Otrok v meni še naprej stremi k bogastvu.

A odrasel si želi biti reven. Mlad. Neuk.

Kajti kaj je lepšega kot svet brez skrbi odraslih, brez žalosti.

Samo ljubezen, ki je sama po sebi umevna.

A vendare se z leti spremeni.

V mladosti pomeni smeh, radost, veselje.

A ko ostari, se sprevrže v žalost, trpljenje.

Je enaka!

Je ista!

Je identièna!

A vendarle drugaèna!

Luka Ambrožiè






Alamut

(Ocena gledališke uprizoritve)

V sredo, 12. 10. 2005, smo si v ljubljanski Drami ogledali gledališko uprizoritev Bartolovega Alamuta.

Zgodba govori o izmailskem poglavarju Seiduni, ki v nedostopni trdnjavi Alamut uri mladenièe, da bi se spremenili v »leteèa bodala«, morilce politiènih nasprotnikov. Mladenièe naj bi preprièal, da bodo prišli v raj, èe bodo pripravljeni iti v smrt. Kljuè do raja naj bi imel sam Seiduna. Za trdnjavo je Hasan ibn Saba uredil skrite vrtove, kjer lepa dekleta prièarajo junakom pravi raj. V ospredju je zgodba Ibn Tahirja, ki naj bi mašèeval dedkov umor. Pridruži se Seiduni, sprejme vero in na koncu spozna, da je bil prevaran.

Dramo je režiral Sebastijan Horvat, odrsko priredbo pa je oblikoval Dušan Jovanoviæ.

Skrajšal bi predolgo urjenje fedaijev, saj sem se prièel dolgoèasiti. Še dobro, da se je zgodba prièela razvijati in postajati zanimivejša. Po svoje pa razumem režiserja, saj je hotel pokazati, kako so vojaki predani Seiduni in so zanj pripravljeni narediti èisto vse.

Najbolj všeè mi je bil Seiduna, ki ga je odigral Igor Samobor. Vloga mu zelo pristoji, saj kot oseba izgleda odloèen, samozavesten, èlovek brez kompromisov, vsemogoèen, pretkan, s samovšeèno držo. Lik Seidune je ravno tak.

Radko Poliè, ki igra velikega vezirja, pa name presenetljivo ni naredil posebnega vtisa, èeprav mi je kot igralec zelo všeè. Morda vloga ni bila ravno primerna zanj in sem prièakoval veè glede na prejšnje njegove vloge.

Ostali igralci so svoje vloge
profesionalno odigrali. Vloga dvojèic (Anja in Eva Žagar) mi je bila sicer všeè, saj sta kot dvojèici odigrali še posebno vlogo povezovanja zgodbe, a bi spremenil napise njunih tabel v slovenšèino.

Kostumi so bili arabskemu svetu primerni in nimam pripomb.

Nekaj pripomb pa bi imel na sceno. Gradbeni oder je moteè, saj preveè zakriva gledalèev pogled na zelo dobro sceno. Slika hodnika v gradu je izjemno lepa in deluje resnièno. Gradbeni oder je imel morda res globlji pomen, a jaz ga, žal, nisem videl. Name je poseben vtis naredil svetleèi napis »Paradise now«, saj sem ga lahko povezal z diskom, zabavo, kar naj bi raj tudi bil. Ta ideja se mi je zdela res dobra.

Pohvaliti moram tudi posebne efekte, saj so v dramo prinesli še veè vznemirjenja. Najbolj pa sta mi bila všeè prikaza Sulejmanove smrti (iz ust mu je tekla kri) in Jusufovega skoka s stolpa (le-ta je bil prikazan kot ptièji let).

Glasbo je pripravil Drago Ivanuša. Meni je bila všeè, saj se je lepo zlila z dogajanjem na odru.

Gledalci smo se na goloto v raju in na èisto prava jetra primerno odzvali. Mnogi jih nekaj èasa verjetno ne bodo jedli.

Po ogledu sem še nekaj èasa podoživljal posamezne dogodke, ki so v meni pustili globok vtis. Ogled toplo priporoèam vsem, ki želijo videti pogumni projekt Drame, saj ponuja svež pogled na vsebino Alamuta. Pred ogledom si je pa vsekakor potrebno prebrati knjigo oz. vsaj dobro poznati zgodbo, saj je uprizoritev zahtevna in ogled le-te je brez predhodnega znanja nesmiseln.

Želim si, da bi kmalu posneli še film. Tudi ta izvedba bi bila lahko zanimiva.

Matjaž Popit






BOŽIÈNO-NOVOLETNI KONCERT

Nekega popoldneva smo zaèeli z bralnimi vajami za Božièno-novoletni koncert Gimnazije Kranj. Èeprav je manjkalo pol scenarija in pol sovoditeljske zasedbe, smo nekako prišli skozi besedilo, ob katerem smo se le spogledali _ niè nam ni bilo jasno. Za letošnji božièni koncert si je prof. Primož Zevnik zamislil povezovanje v liriène besede. Vanj je vkljuèil besedila pesmi naših dijakov, opaziti pa je bilo tudi nekaj »for«, ki se jih je dajo ujeti med odmori, seveda kje drugje kot v knjižnici _ stalnem zbirališèu naših vrlih profesorjev. Po menjavi scenarijev ter privajanju na verzno besedilo (ki smo ga vadili kar »celih 14 dni«) so sledile skupne vaje, kjer smo si ogledali še druge vadebudneže _ nastopajoèe. V dvorani je vladal kaos, prof. Zevnik pa si je pogrizel nohte, do kamor se je le dalo. Še zadnje spremembe v scenariju in že je bil tu koncert. Zaèetna trema, toda kmalu smo v svojih vlogah zaèeli prav uživati. Vse je minilo, kot bi trenil. No, ne ravno vse. Preostanek veèera smo si na raèun šole vsi sodelujoèi popestrili v Down Townu.

Naslednji dan pa spet vse znova _ dejansko bi lahko tako rekli, saj so nekateri izmed voditeljev ponovno dobili nov scenarij. Zmeda, smeh, ki so ga izzvali kostumi (zelo dobri namreè), toda ko smo ponovno stali na odru, se ni zdelo prav niè drugaèe. Po zopet napornem dnevu nas je veèina odšla na »èetrtkanje« v Maniano, naslednji dan pa šola. Vse se je odlièno izteklo, najboljša stvar vsega pa je bila, da ni bilo pouka.

Eva Aleš





BOŽIÈNA PRAVLJICA

ZDAJ ODPREJO SE NEBESA.

ROJSTVO NAZNANE NEBEŠKI ZVONCI,

JASLI, TKO BOŽANSKI KOVCI,

JEZUŠÈEK JE TU, IZ SOLZ IN PLESA.

Bile so solze navdušenja, ples veselja ter nastopajoèi glasbeniki, ki so publiko popeljali do ekstaze na VELIKEM BOŽIÈNEM KONCERTU 2005.

Da bo ta koncert nekaj posebnega, smo doumeli že na samem zaèetku pojavljanja zamisli v glavi profesorja Zevnika. Tokrat naj bi se na odru stiskalo kar pet povezovalcev programa. To pa še ni vse! Da bi bil izziv še veèji, naj bi le ti besedilo govorili v verzih. Voditeljske priprave najbolje poznam, saj sem skupaj z Mihaelom Šorlijem imela vlogo voditeljice, spremljali pa so naju trije prisrèni angeli _ Marko Preradoviè, Rok Bohinc in mlada Eva Aleš. Naša vloga je bila nasmejati obèinstvo ter primerno najaviti vse nastopajoèe, ki se jih je kar trlo! Videli ter slišali smo instrumentalne ter pevske soliste, rock band, razliène pevske zbore (letos so nastopili kar trije), seveda pa ni manjkal naš neprekosljivi revijski orkester. Dogajanje je s svojo prisrèno podeželsko govorico popestril kranjski božanski leopard (ravnatelj), manjkala pa ni niti operna diva gospa Zdenka Gorenc, ki je požela buèen aplavz.

Veèer je èudovito uspel. Ko sem, èeprav je koncert trajal skoraj dve uri in pol, videla nasmejane in navdušene obraze, sem vedela, da smo vsi dobro opravili svoje delo, še posebno direktor programa profesor Primož Zevnik (smejalo se mu je namreè še par dni po tem), in da je naš trud z zadovoljstvom publike poplaèan.

Nina Rakovec

Spomladanski koncert

Letošnje šolsko leto se je na Gimnaziji Kranj že drugiè odvijal koncert pod vodstvom Primoža Zevnika. V zaljubljene pomladne dni nas je popeljal s skladbami slovenskih popevk.

Koncert je potekal 19. in 20. 4. 2006 ob 20. uri v veènamenskem prostoru Gimnazije Kranj. V sredo 19. 4. je bil koncert dobrodelen. Z udeležitvijo koncerta so obiskovalci prispevali denar za nakup traènice za invalide. Prav tako pa je denar prispeval tudi Lions klub iz Kranja, s pomoèjo katerega so zbrali 1.000.000 sit.

Koncert je bil spoj opernih glasov, starih glasbenih legend in mladih nadarjenih dijakov Gimnazije Kranj. Zvezda veèera je bila legenda slovenske popevke Elda Viler. Spremljavo je solistom igral Revijski orkester Gimnazije Kranj, sam pa je prav tako zaigral nekaj zelo lepih skladb. APZ Franceta Prešerna je na žalost nastopil le na dobrodelnem koncertu, zato pa smo naslednji dan lahko slišali še nekaj veè moških solistov. Nastopali so tudi Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj, ki se je ta mesec pripravljal tudi za revijsko tekmovanje, ter številni mladi nadarjeni vokalisti in jazz glasbeniki. Koncert je bil posveèen spominu velikanom slovenske popevke: Privšku, Sepetu, Robežniku in Sosu.

Veènamenski prostor je bil oba dneva napolnjen, 20. 4. pa je bilo ljudi še veè, zato so morali stati na balkonu ali pa so v predprostoru le poslušali. Gledalci so bili nad nastopom zelo navdušeni. Zadnja skladba pa je bila vrhunec veèera, zapeli in zaigrali so namreè Slovenijo, ob kateri se je slišalo,da so z nastopajoèimi zapeli tudi poslušalci. Po dveurnem spektaklu pa so postregli še z odliènimi piškoti.

Sandra Stare






15. rojstni dan mame z velikimi podplati

Big Foot Mama letos praznuje 15 let svojega delovanja. Pet studijskih albumov je prineslo ogromno še danes popularnih hitov, nekaj pa so jih zbrali na albumu najveèjih uspešnic. Kljub visoki obletnici se fantje še vedno držijo svojega rock'n'rolla, ki so ga ponovno predstavili tako mladim kot starejšim oboževalcem na dan praznovanja, 28. oktobra 2005 v Ljubljani. Kot se spodobi, je bil le-ta nekaj posebnega.

Že vstopnica nam je obljubljala 13 skupin in tri voditelje. No, na koncu se je izkazalo malo drugaèe, vsaj glede voditeljev. Veèji del sta povezovala Igor in Jure (po domaèe Slon in Sadež), vskoèil je tudi Peter Poles in kot preseneèenje Pero Lovšin. Sodelovati bi morala tudi Lado Bizovièar in Miha Šalehar, vendar je slednji zbolel za gripo, menda ptièjo ;). Vedno veèja gneèa na Gospodarskem razstavišèu, koncert je bil namreè razprodan že pet dni prej, je nestrpno prièakovala, saj se je vse zaèelo z enourno zamudo. Vendar se nam je kmalu zaèelo rolat s prvo veèinoma pihalno zasedbo Dej š'en litro. Koncept vsakega nastopajoèega je bil namreè interpretacija enega komada Big Foot Mame (BFM) in enega po lastni izbiri. Torej, prva zasedba je zaigrala Rola se in svojo Caffe Maliendo. Napovedovalca sta nato pojasnila namen prireditve, ki je bil kot vedno le zabava. Na svoj raèun so zatem prišli predvsem ljubitelji ljubljanske zasedbe Leaf Fat, torej v veèini Ljubljanèani. Predvsem so zaigrali, ker se besedila itak ni slišalo, Malo nimfomanko. Naj še omenim, da bobne igra Jaka Skoèir, ki je brat pevca BFM Grega Skoèirja. Sledili so vici o glasbenikih (npr.: Kako utišaš kitarista? Pokažeš mu note. in Kako v rock'n'rollu zaslužiti 3 milijone? Zaèneš s petimi.), nato pa smo
glasilke rabili predvsem za dve izmed najveèjih uspešnic Èrn tulipan v izvedbi Sausages in Led iz severa, ki so ga priredili naio saion. Mislim, da smo pri refrenu celo preglasili pevko. Dan D so s komadom Zadnji poraz želeli, da jim pokažemo naš pravi obraz. Med najboljše priredbe bi štela Buldožer v izvedbi Katalene, ki je komadu dodala svoj znaèilni ljudski melos, ki pa tisti veèer ni bil slišan zadnjiè. Pozitivne Vibracije je bilo slišati od nekdanjega èlana zasedbe BFM Guštija, ki ima sedaj ob sebi Polono Kasal. Sreèna mladina je tokrat svojega bobra zamenjala s Pingvinom. Nato pa sta svoj delèek dodala še voditelja z akustiènim venèkom uspešnic, ki sta mu pripisala še refren Fantastiènih 5. Neki sladkega pa smo dobili od ansambla Lojzeta Slaka, ki je naredil najboljše vzdušje, saj je publika enostavno ponorela. Sledila je ciganska priredba Garbage (hip hop med nogami) v izvedbi Šukar. Na koncu pa je prišlo najslajše, saj kar se uvodnega dela tièe, Siddharta, ki nam je zopet dala Nekaj sladkega, in Elvis Jackson, ki so zaigrali Konc sveta, ampak to vsekakor ni pomenilo konca, saj se je èez slabo uro šele zaèelo tisto, kar je veèina najbolj prièakovala.

S stropa so se spustile tri zavese, po katerih so se najprej zvijali trije akrobati, nato se je iz ozadja po žici spustil pevec Grega Skoèir. Big Foot Mama v popolni postavi na odru. Petnajst let delovanja združijo v enourni koncert z najveèjimi uspešnicami, ob katerih poje vsa dvorana. Manjkali niso niti pirotehnièni efekti in srebrni konfeti, ki so na koncu padali na nas. Grega, Zoran, Alen, Aleš in Dani so ponovno dokazali, da tudi po petnajstih letih še vedno znajo publiko spraviti na noge in da je nikoli ne pustijo razoèarane. Vsekakor je bil to najveèji glasbeni dogodek leta, ki je potekal brez zapletov. Upamo, da se nam kaj takega obeta tudi v prihodnje.

Anja Gantar






SMEJALNE URICE NA GIMNAZIJI KRANJ

V soboto, 14. januarja 2006, je bilo v konferenèni dvorani Gimnazije Kranj precej pestro. Popoldne je bilo v dvorani veliko ljudi željnih zabave in smeha in bili so na pravem kraju za izpolnitev takih želja.

Prva tekma se je zaèela ob petih in Gimnazija Jožeta Pleènika in Gimnazija Šentvid sta se poskušali èim bolje odrezati in pokazati svoje improvizacijske sposobnosti. Gimnazija Šentvid nam je pokazala discipline didaskalije, pol èasa in memoare, bili so zelo zabavni in smešni, vendar se z ekipo z Gimnazije Jožeta Pleènika niso mogli kosati, saj so slednji z mojstrsko izpeljanim nastopom publiko nasmejali do solz. Igrali so pol èasa, kvadrat in roke. Publika se je najbolj zabavala ob rokah,
saj je neko dekle tako vneto in doživeto pripovedovalo, kako jo je mama silila jesti grah in kako so jo sošolci èudno gledali, ko je za malico imela kruh in mali zeleni grah na njem. Ko so sodniki seštevali toèke, so imeli tekmovalci še skupno disciplino luzerja. Takrat so šilarji gimnazije Jožeta Pleènika še enkrat dokazali, da niso od muh, in upravièeno zmagali.

Druga tekma se je zaèela ob pol sedmih. V improviziranju smo se pomerili Gimnazija Kranj proti Gimnaziji Viè. Poèutili smo se super, ker smo igrali na domaèem terenu in nismo imeli toliko treme. Naši nasprotniki so odigrali tv dnevnik, èigav sem in èajniz box, mi pa ekspert džibriš, žur in èajniz box. Dvorana je bila nabito polna in bilo je veliko zabave in smeha. Vzdušje se je med tekmo stopnjevalo, vrh pa je doseglo pri zadnjih disciplinah tekme, in to sta bili pri obeh tekmovalcih èajniz box. Po celi konferenèni dvorani se je razlegal glasen smeh, kar je za ta prostor precej nenavadno. Za ti disciplini je publika z aplavzom podelila najveè toèk. Vièu 4,7, nam pa odliènih 5,0. Odigrali smo še skupno disciplino stop in izvedeli, da smo zmagali.

Preživeli smo res popoldne, polno zabave, smeha in šile, in èe vas ni bilo tam, vam je lahko zelo žal, saj ste zamudili kar nekaj prijetnih smejalnih uric.

Neža Zupanc






DRŽAVLJANSKA VOJNA NA GIMNAZIJI KRANJ

V sredo, 26. aprila, ob treh popoldne se je v konferenèni dvorani Gimnazije Kranj odvijala prava državljanska vojna. Šlo je za boj med dvema šila ekipama naše šole. (Gvišn frišn : Vokn vofnej). Bila je sicer prijateljska tekma, vendar šlo je za življenje in smrt, kajti ena ekipa je morala izpasti.

Naši najljubši publiki je vsaka ekipa predstavila štiri discipline. Gvišn frišn so zaèeli z disciplino TV-dnevnik ter nam posredovali šokantno novico, da je Kranj prizadel tsunami. Vokn vofnej pa je zaèela z disciplino èajniz box, ki se je dogajal za šankom.

Mlajša ekipa je potem odigrala Èigav sem, kjer je dekle na svoj 18. rojstni dan izvedelo, da je njena prava mama Tinkara Kovaè, oèe Metod Trobec, kontracepcija, ki je zatajila, pa so bila Cankarjeva zbrana dela. Vokn vofnej smo odigrali Žur, kjer so slavljenko obiskali sekvoja, mamut, dekle, ki je imelo fobijo pred ženskami, ter fant, ki je bil obseden s številkami.

Naslednja disciplina je bila šizorandi, kjer se je dekle odpravilo na zmenek s fantom, ki ima trojno osebnost in vsaka od osebnosti je imela hibo. Sledila je disciplina od P do P v Ljubljani na èrno sredo.

Kot zadnjo disciplino so nam Gvišn frišn predstavili Èajniz box, Vokn vofnej pa je zakljuèila zadnjo tekmo z Ekspertom džibriš. Na koncu pa je sledila še skupna disciplina Stop.

Tako se je konèala državljanska vojna, ekipe Vokn vofnej prihodnje leto ne bo veè, saj veèina èlanov zapušèa našo kremšnito, vendar ekipo bo možno videti še na letošnjem tednu mladih in ustanovili bodo svojo skupino v impro ligi in vsi smo preprièani, da jim bo šlo odlièno. Ekipa Gvišn frišn pa ostaja in drugo leto bo priložnost, da vsem dokaže, da je fantastièna ekipa.

Neža Zupanc

VESELI DECEMBER DRAMSKE SKUPINE

Kot vsak december je bil tudi zadnji zanimiv za dramsko skupino Gimnazije Kranj. Imeli smo turnejo po kranjskih in okoliških vrtcih. Predstavili smo se z igrico Žogica Nogica, ki je bila malo prirejena, saj smo v naši skupini na žalost same punce in smo morale tudi me zaigrati vse moške vloge. Imeli smo skupaj okoli 15 predstav, vèasih tudi veè na dan. Posebna predstava je bila za otroke naših muèiteljev, opala napaka, uèiteljev. S sceno in glasbeno podlago nam je na pomoè priskoèilo Prešernovo gledališèe. Nekatere scene smo seveda izdelala dekleta sama, kostume pa smo prinesle kar od doma. Mentorica naše skupine je profesorica slovenšèine Zlata Pavliè. Šola nas bo za nagrado, za vložen trud, sodelovanje, izostajanje od pouka (saj se samo hecam) peljala na 2-dnevni izlet na Bavarsko, nekatere pa v Benetke.






Posebno omembo si zasluži naša predstava v Lešah (za vse, ki ne veste, kje ta svetovljanska vas je, naj vam povem, da je nad Tržièem, ko se pelješ proti Begunjam pod hribi), kjer smo bile predskupina za Božièka. Naše potovanje tja je bilo sila zabavno, saj so po nas prišli s starim gasilskim kombijem. Tako kot vozila in lega so bili posebni tudi otroci, saj niso hoteli odpihniti Zmaja Tolovaja, ki je ugrabil Žogico. No, mogoèe pa niso razumeli, kaj pomeni pihati. Iz tega sledi, da v Lešah še veter ni dober. No, dovolj šaljenja. Kljub vsemu so nas lepo sprejeli in nas bogato pogostili.

Upam, da nam je predstava in njena predstavitev odlièno uspela, zato vas vabim, da se nam pridružite, posebej vabljeni fletni fantje.

Katja Pertot

OKROGLA MIZA NA GIMNAZIJI KRANJ

V èetrtek, 20. 4. 2006, je v konferenèni dvorani Gimnazije potekala okrogla miza na temo prenove gimnazijskega programa. Navzoèi so bili èlani komisije za prenovo gimnazijskega programa, ki so nam predstavili koncept nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umešèenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe. Tam pa so bili tudi ljudje, ki se kakor koli ukvarjajo ali so povezani z gimnazijami, nekaj pa je bilo tudi radovednežev, ki jih je zanimalo kaj veè o tej prenovi. Novinarki sta si beležili pomembne podatke, snemalec pa je razpravo tudi posnel.

Najprej smo si ogledali kratko predstavitev sprememb, ki naj bi jih omenjene reforme prinašale. Izvedeli smo, da mora biti gimnazija splošnoizobraževalen program, ki dijake pripravlja na poklic in življenje, ter da komisija želi, da bi se vsi dosežki nekako ovrednotili. Komisija želi spremeniti tudi to, da bi bilo v gimnazijah veè projektnega dela in državljanske vzgoje in da bi bili dijaki tudi deležni veè neformalnih znanj, ki bi jim prišli prav kasneje v življenju. Ena pomembnih sprememb pa bi bila možnost izbire. To pomeni, da bi dijaki lahko že zelo zgodaj izbrali predmete, ki jih zanimajo in se jim bolj posvetili, ostalih predmetov pa bi imeli manj. Vsi koncepti so bili predstavljeni zgolj okvirno in za sodelujoèe je bilo še precej možnosti za vkljuèitev kakšne ideje in izraženje mnenja. V diskusiji je bila izražena tudi potreba po reformi mature. Omenjena je bila tudi 9-letka, ki v primerjavi z 8-letko navidezno daje boljše rezultate, a v resnici producira dijake, ki so manj pripravljeni na gimnazijo kot tisti, ki so obiskovali 8-letko.

ZAKLJUÈEK

Na koncu je komisija povedala, da bo z delom nadaljevala in sprejemala pritožbe in predloge. Veèina navzoèih je po koncu odšla, nekaj pa si je privošèilo obložene kruhke, ki jih je pripravila naša šola. Nekateri so se udeležili tudi velikega spomladanskega koncerta, ki je bil takoj po okrogli mizi.

Neža Zupanc in Marko Sever






Krst fazanov

Prvih nekaj dni zna biti muènih za novopeèeno mladino, ki vstopi v hram uèenosti, misleè, da nekaj vedo, nakar ugotovijo, da se jim niti ne sanja, kaj življenje od njih pravzaprav zahteva. Nenadoma jim zaènejo težiti profesorji, pred katerimi je treba vstajati, starši, ki so zaskrbljeni za varnost, ter predvsem dijaki, ki so malo starejši in èisto malo zrelejši ter se želijo znašati nad nekom, ko se profesorji ravno znašajo nad njimi. Muèenju sprva ni bilo videti ne konca in še manj kraja, nakar so se modre glave odloèile, da bi bilo res super, èe bi bodoèi cvet inteligence zavarovali, preden cela rožica umre. In domislili so se genialne rešitve, da so bili profesorji sreèni, dijaki zadovoljni, za fazane pa tako ali tako ni nikomur zares mar. In rodil se je vsakoletni krst fazanov, ki ga imajo na Gimnaziji Kranj priložnost voditi maturantje.

Letos so bili za voditeljsko trojico izbrani igralci impro lige, Vid, Polona in Rok, ki naj bi bili najbolj sposobni vrteti jezik, zabavati množico ali pa toliko èasa težiti organizatorki prireditve, pomoènici ravnatelja profesor Mišèevièevi, da jim na koncu vsa izmuèena popusti. S predsedniki osmih oddelkov 4. letnikov ter ogromno kvalificiranimi asistenti so tvorili neunièljivi aparat, ki ga ni zmedla niti rahla zmeda na prireditvi niti zelo glasna zvoèna kulisa s sosednjega gradbišèa.

Za uradnim delom, ko je imel govor ravnatelj šole magister Rozman, je prišel še neuradni del, ki je obsegal vso ostalo prireditev. Sledil je torej govor glavnega med predsedniki, temu pa predstavitev osmih razredov fazanèkov. Prviè in zadnjiè so se imeli priložnost
pomeriti s 4. letniki v nekaj ½nakljuèno½ izbranih nalogah, v katerih so po mnenju obèinstva in sodnikov ter profesorjev prednjaèili maturantje.

In tako se je zares zaèelo. Fazani so prièeli tekmovanje v treh disciplinah, izmed katerih je bila prva pobiranje koruze, kot se za fazane spodobi, iz košev, polnih vode, s kitajskimi palièicami. Nabrani delež so nato prešteli asistenti in sodniki, vmes pa se je odvila prva kulturna prireditev. Besno udrihanje nadebudnega glasbenika se je prelevilo v prav poskoèno Golico, na katero so zaèeli plesati tudi mladièi.

Še vedno pod vtisom polke so fazani zaèeli z drugo igro jabolène štafete. Rahlo zmedeni so unièili ½urejen½ sistem, ki so ga ustvarili asistenti, in manièno podajanje jabèkov je v kaosu izpadlo bolj zabavno, kot bi sicer. Kraj Nekje, ki je bila sprva težka miselna zagonetka, se je kaj kmalu pokazala za vredno fazanskega uma in po nekaj majhnih problemih, ki so jih imeli štoparji, so sodniki razglasili rezultate igre. Sledil je predah, v katerem je nastopil repar Stare, ki je s svojimi rimami navdušil tako staro kot mlado.

In tako se je z enkratno atmosfero zaèela še tretja in zadnja igra za mlade gimnazijce. V èast grškemu bogu vina in zabave so mlade fazanèice in en fazanèek z zobmi potrgali grozdje, ki je viselo nad moškostjo najlepšega iz vsakega razreda. Tudi tokrat so pod budnim oèesom asistentov sodniki pripravili rezultate in poèakali še na zadnji kulturni predah, ko je nastopila šolska impro liga. Zaradi slabšega ozvoèenja je prišlo do rahlega zapleta, vendar se je vse na koncu sreèno konèalo in smeh je ostal na obrazih mladièev pred razglasitvijo zmagovalcev.

Najvišje uvršèeni razredi so bili tokrat kar trije, in sicer C, D in E, ki so bili na koncu kot za zadnjo nalogo primorani zapeti pesem s polnimi usti žveèilnih gumijev. Poraženci pa so dobili èast pospraviti celotno prizorišèe. Prišel je še najsveèanejši trenutek prireditve, ko so mladièi prisegli, da bodejo postali kar se le da zgledni gimnazijci, in konec s pleskavicami.

Rok Bohinc








ŽIVELA BOM NAPREJ

Ko zjutraj zazrem se v nebo,

se vprašam ZAKAJ?

Zakaj je vse tako sivo in hladno?

Zakaj bi najraje za vedno zaspala?

Zakaj bi najraje vse k vragu poslala?

Globoko v sebi èutim, kako me vleèe v pogubo,

ko se vidim v ogledalu, se vprašam:

Kdo rabi tako zgubo?

Vse se mi brez smisla zdi, tudi tisto, èesar ni!

Vsi mi pravijo, da kmalu bolje bo,

a poèasi vsi gredo!

Gredo, gredo daleè stran,

daleè stran iz mojih sanj!

Èe bi vedela, kdo je moj prijatelj in kdo ni,

imela bi precej manj skrbi!

Toda zdaj bežijo od mene vsi,

ali nikomur zame mar ni?

Le kdaj prišel bo pravi dan,

tisti dan, ki bo z rožami postlan?

Ah, ne bo ga, le koga slepim?

Vsaj zame ga ne bo, ker si ga preveè želim!

Nikomur ne privošèim teh èustev, ki tlijo v meni.

Gorijo, in se ne umirijo!

Zakaj?

Ne vem! Najbrž sem kriva jaz,

saj sem vsem kazala pravi obraz.

Zdaj pa tepe me usoda,

priznam, bila sem prava prismoda.

Vsi so se proti meni zarotili

in me v pusto èrnino ovili!

Vse mi narobe gre,

to življenje brez smisla je!

Pa kaj,

ŽIVELA BOM NAPREJ!

Kaja Zorko






NE VRAÈAJ SE NAZAJ

Dež.

Že celo veènost dežuje,

jaz pa zrem v to èrno praznino

in poèasi dojemam, da te ni veè.

Odšel si, pa èeprav te vsak dan vidim.

Zapustil si me, pa èeprav sva vsak dan skupaj!

Ti sploh ne veš, koliko mi pomeniš,

Ti sploh ne veš, da vsakiè, ko me pogledaš, vzdrhtim,

in ko se pogovarjava, lebdim in sem najsreènejša na svetu!

Ti se sploh ne zavedaš, da živim le za tvoje globoke poglede,

za tvoje blešèeèe nasmehe,

za tvoje èudovite besede!

Ti sploh ne veš in nikoli ne boš vedel!

Vedno bolj si želim konca!

Konca pogledov, konca nasmehov, konca tebe!

A ta konec se mi vedno bolj izmika.

Ko že mislim, da sem te prebolela,

zagledam te prelepe oèi, ta èudovit nasmeh,

in spet mi srce hitreje bije, spet mi udari vsa kri v glavo

in spet se prepustim tvojim èarom!

Zdi se mi, da ni na svetu nikogar,

ki bi mi znal z enim samim pogledom polepšati dan

in z enim samim nasmehom pognati kri po žilah,

razen tebe!

In ti, ti boš vedno tu,

ne da bi vedel, da živim le zate,

da sem sreèna, le da èutim tvojo bližino

in da se mi trga srce, ko ne morem biti s teboj!

A zdaj je napoèil èas, da te enkrat za vselej pozabim,

napoèil je èas za konec trpljenja.

Konec pogledov, konec nasmehov, konec tebe!

Adijo! In prosim, ne vraèaj se nazaj!

Kaja Zorko




Vogel

Petkovo dopoldne je kaj hitro minilo, saj smo se vsi veselili težko prièakovanega odhoda v Bohinj, kjer je visokogorsko smuèišèe Vogel. Zbor je bil ob 17. uri pri CŠOD v Bohinju. Ko smo se konèno zbrali, je sledil vrvež ob izbiri sostanovalk in sostanovalcev ter sob. Ko smo se namestili, je sledila malce zgodnja veèerja. Naš profesor se je ob tej priložnosti odloèil povedati nekaj besed o tem, kako naj bi vse skupaj potekalo. A ker je vedel, da smo bili sestradani, je kmalu konèal.

Ob pogledu na hrano sem postal kar malce nostalgièen. Bilo je namreè kakor v osnovni šoli, saj veste: menza, samopostrežni pult, kovinske skodelice, v njih hladen èaj z znaèilnim priokusom soka ... Veèerji so sledile predstavitve posameznih zimskih disciplin, s poudarkom na deskanju ter smuèanju, in opreme, potrebne za udejstvovanje v teh športih. Nekateri so izvedeli nekaj novega, nekateri pa smo paè ponavljali tisto, kar smo že vedeli. Po predstavitvah je bil èas, namenjen druženju oz. razliènim dejavnostim, ki jih CŠOD ponuja (V zgradbi so bile celo 3 namiznoteniške mize, brez žogice). Ko smo se utrudili, smo se odpravili spat. Spanec ni bil niè kaj prida, saj smo težko prièakovali jutranje vstajanje med sedmo in osmo uro.

A spali smo lahko vsaj malo dlje kot med tednom. Po vseh jutranjih opravilih smo se dodobra najedli v jedilnici in se odpravili na avtobus v popolni bojni opravi- borili smo se namreè z zelo hudim mrazom ter izredno jasnim nebom. Ko smo izstopili iz kabine na zgornji
postaji kabinske žiènice Vogel, se nam je odprl prelesten pogled na obsijano Bohinjsko jezero. Sonce je ravno vzšlo, kar pa nas ni motilo, saj smo se brez odlašanja podali na bele strmine. Nekateri sami oz. s prijatelji, drugi s smuèarskim ali z deskarskim inštruktorjem. Po izkorišèenem dnevu smo se zopet zbrali na spodnji postaji kabinske žiènice in se odpeljali nazaj v CŠOD, kjer si je marsikdo pred veèerjo malce odpoèil. Navsezadnje je bil vikend namenjen tretji uri telovadbe.

Po veèerji nas je avtobus odpeljal v Vodni park Bohinj, kjer smo se imeli priložnost sprostiti in pozabavati s prijatelji. In seveda malce umiti, kar se pri nas le redko dogaja. Ob deseti uri zveèer smo se vrnili na avtobus in v CŠOD. Zaèel se je 2. družabni veèer, nekateri smo se zabavali celo do zgodnjih jutranjih ur. Po zopet kratkem spancu zgodnji zajtrk in odhod na smuèišèe. Še en preèudovit dan in malce nižje temperature kot prejšnjiè. V CŠOD smo se vrnili okoli 16. ure, pojedli kosilo, spakirali in odšli domov. S seboj pa odnesli nekaj polnih skled smeha ter nepozabne spomine.

Luka Ambrožiè






VOGEL

tokrat malo drugaèe

Proti veèernim uram smo kaplajali in se nakapljali v CŠOD Bohinj, kjer smo prebivali te dni. Naprej smo èakali, da so poèistili sobe, v katere smo se naselili. Med èakanjem smo se preiskušali v igri namiznega tenisa z leseninimi loparji. Verjetno v Bohinju še niso slišali za najnovejšo tehnološko pridobitev, imenovano guma. No, pa saj to ni edina stvar, ki je v Bohinju ne poznajo. Recimo še užitne hrane ne. Po nastanitvi po sobah smo se okrepèali z veèerjo oziroma postanimi makaroni. Po veèerji smo imeli možnost krajšega oddiha pod prho, po tem pa daljše predavanje o varnosti na smuèišèih. Predavanje nas je vse dolgoèasilo in èas smo si krajšali, kakor smo le vedeli, znali in kakor so nam možnosti dopušèale, kar pomeni, da smo se nažirali jabolk. To uspavanko so nam pripravlil z upanjem, da bomo potem lahko zaspali in se fizièno pripravili na naslednji dan. Vendar so fiziène priprave potekale drugaèe. Tisti, ki smo se odpravili spat, smo lahko pozno v noè poslušali vrešèanje in živalske krike nekoliko zamaknjenih osebkov.

Tako smo se naslednji dan iz postelj pobrali z težkimi glavami. Tudi pri zajtrku se Bohinjci niso izkazali ter nam pripravili zajtrk z le malo hranilnimi snovmi, predvsem pa premalo
užitne hrane. Vseeno pa smo zapolnili naše želodce z vsem, kar smo le videli, saj smo bili izstradani od prejšnjega veèera. Z natrpanim avtobusom smo se ob zamrznjenem Bohinjskem jezeru popeljali do nihalke, ki nas je zanihala okoli 1500 m visoko na smuèišèe Vogel. Vogel sodi v drugo kategorijo slovenskih smuèišè, kar smo izvedeli na predavanju prejšnji veèer. Naklonjeno nam je bilo sonèno, brezoblaèno, nevetrovno, skratka za smuèanje idealno vreme. Nekateri smo smuèali in bordali, drugi posedali po brunaricah, tretje pa je Joža pouèeval bordarskih vešèin. Pri tem so nekateri izgubili živce in sejali zlobo, drugi pa so se prepustili in uživali v snežnih radostih. Po šestih urah napornega smuèanja smo se po Žagarjevem grabnu spustili v dolino, kjer nas je prièakal avtobus in nas odpeljal na toplo. Trebuhe smo najprej napolnili s kosilom. Da pa bi Bohinjci ne izpadli kot najbolj izraziti Gorenjci, so nam èez dve uri že pripravili veèerjo. Po veèerji je sledilo multivizijsko predavanje (videokaseta) o plazovih, v katerem so nastopali ljudje, ki so preživeli plaz.

Kmalu pa smo postali, morda zaradi predavanja ali pa smuèanja, izredno zaspani in kaj kmalu popadali v posteljo. Naslednji dan so nas na vrhu nihalke prièakale vetrovne vremenske razmere, vendar se je èez dan vreme izboljšalo. Tudi ta dan smo imeli ugodno smuko in dodobra smo nasitili naše smuèarske apetite. S težkimi nogami in še težjim srcem, a s polnimi želodci, ki smo jih napolnilli s kosilom v domu, smo sedli na avtobus, ki nas je po Bohinjski dolini mimo pravljiènega Bleda odpeljal domov.

Vesna Rems & Boris Jurekoviè








Poroèila s tekem ...
10. OBLETNICA ŠPORTNEGA DRUŽENJA

V torek, 13. 12. 2005, je v dvorani na Planini potekalo tradicionalno sreèanje med Škofijsko klasièno gimnazijo in Gimnazijo Kranj. Letos je bilo že deseto leto našega športnega druženja. Zaèetek sta naznanila ravnatelj Škofijske klasiène gimazije - Jože Mlakar - ter Gimnazije Kranj - Franci Rozman.

Parket so najprej ogreli fanjte, ki so se pomerili v malem nogometu. Navijaèi so se razživeli ob zelo napeti tekmi. Rezultat je bil ob koncu igre neoodloèen. Prosti streli so bili tisti, ki so odloèili zmagovalca. Dijaki Škofijske klasiène gimnazije so imeli veè sreèe in ugnali Kranjèane s 6 : 5. Med prekinitvami je vso športno dogajanje popestrila plesno-navijaška skupina Frike, ki letos odlièno sodeluje tudi pri Šolski košarkarski ligi. Dvorano so spravile na noge!

Na vrsti je bila odbojka. Dekleta so v prvem setu pokazale odlièno uigranost. Popravile so vzdušje v dvorani ter rešile sloves Gimnazije Kranj. V drugem setu se je prof.
Justina Jocif odloèila, da bo dala priložnost tudi mlajšim igralkam. Èeprav so igrale zelo dobro, se je videlo, da še nimajo skupnih izkušenj, saj so bile v drugem setu škofijke boljše. Ker pa je voda že pošteno tekla v grlo, so se v tretjem setu na parket spet vrnile izkušenejše igralke. Zadnja tekma je odloèila zmagovalca pri dekletih, in to so bile z rezultatom 15 : 10 Kranjèanke.

Sledila pa je še najbolj zanimiva in atraktivna tekma. Profesorji!!!!!!! Med ogrevanjem so se mi zdeli gosti spretnejši pri odboju žoge. Vendar se je v polju pokazalo ravno obratno. Odlièna zasedba kranjske gimnazije je pokazala, kaj zna! Že takoj na zaèetku igre je slavistka prof. Lušina pokazala, kaj se pravi biti pravi as v servisih. Nekaj neubranjenih servisov je kremšnitarje že takoj pripeljalo do vodstva. Telovadci prof. Jocif, prof. Jerkoviè, prof. Mali in prof. Sajovic so dokazali, da so na svojem podroèju strokovnjaki. Presenetila pa sta tudi matematika prof. Kejžar in prof. Pertot ter fizik prof. Ogris, ki so s pomoèjo svoje višine odlièno branili izbrano vrsto Gimnazije Kranj. V dveh setih so s 25 : 17 ter 25 : 13 premagali Ljubljanèane. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je bil naš cilj druženje, na katerem nam je šport predvsem v veselje in zabavo. Z nasmehom na obrazu in željo po ponovnem snidenju smo tako vsi zapustili dvorano na Planini.

Vesna Rems








IZJAVA O SREÈANJU S ŠKOFIJSKO GIMNAZIJO

Danes se je v športni dvorani odvijalo tradicionalno sreèanje Gimnazije Kranj in Škofijske gimnazije. Zmage so se zanesljivo veselili Kranjèani. Sedaj pa se selimo v Kranj, kjer nas naš novinar èaka z rezultati.

NOVINAR: Pozdravljeni, nahajamo se v Športni dvorani na Planini. Z mano je profesor univ. dipl. ing. matematike in fizike Darjan Borkoviæ. Pozdravljeni!

DARJAN: Pozdravljeni.

NOVINAR: Ne bom vas dolgo zadrževal, ampak vam bom postavil eno vprašanje, in sicer kaj menite o današnjem sreèanju. Kako je potekalo in kako se vam zdi? Ali bi mogli še kakšno tako sreèanje organizirali tudi v naslednjem letu?

DARJAN: Da. Sreèanje je bilo zanimivo, prava drama kljub nekaj zaspanim gledalcem. Kljub rahlem podkupovanju sodnika s strani škofijcev je bila tekma v nogometu zelo zanimiva, èeprav smo izgubili za en gol. Med odmori pa je nastopil tisti del, ki ga je moški del obèinstva najbolj prièakoval, to je bila navijaška skupina Frike. Moških ni zanimala koreografija, temveè kar Frike same, tako da je bilo veliko ostalih punc ljubosumnih, ko so videle, da si fantje pasejo oèi na Frikah. Najbolj zanimiv del pa je bila seveda odbojka med profesorji. Le-ta je celo dvorano spravila na noge, pa tudi tiste, ki so objemali kozarce v Šport baru, saj so naši navijaèi glasno navijali in jih moram še enkrat pohvaliti. Èeprav smo zmagali, smo bili po eni strani malo žalostni, ko smo videli profesor Lušino, kako odhaja s parketa, ne da bi naredila premet. Do veèjih izgredov na sreèo ni prišlo. Škoda, povzroèena v tem èasu, se ocenjuje na nekaj zmeèkanih plastenk na tleh in nekaj novih žveèilnih gumijev v zbirki na steni. Take dogodke podpiram in sem sam tudi nekajkrat igral, a danes, kakor vidite, zaradi poškodbe nisem mogel. Upam da se bo ta tradicija še naprej ohranila. In srèno upam, da v naslednje profesor Lušina naredi premet, èe ne še kaj veè, na primer dvojni salto s trojnim in pol obratom.

NOVINAR: Najlepša hvala za vašo izjavo, sedaj pa se vraèamo v studio z novimi dogodki iz sveta.

Darjan Borkoviæ






ODBOJKARSKI SPOPAD MED PROFESORJI IN DIJAKI

O odbojkarski tekmi med profesorji Gimnazije Kranj in dijaki ne bom govorila objektivno, saj sem bila sama udeležena v tekmi. Ne morem reèi, da me profesorji iz leta v leto preseneèajo, ker sem šele 1. letnik. A vseeno sem bila sama kot tudi vsi moji soigralci preseneèena nad uigranostjo profesorske odbojkarske ekipe.

Vse se je zaèelo v torek po 6. šolski uri. Na moje veliko preseneèenje je bilo na balkonu kar veliko dijakov, ki so gledali tekmo. So prišli navijat za profesorje ali za svoje sošolce? O tem ne morem razpravljati, saj niso veliko navijali. V 1. setu so profesorji pokazali kar veliko znanja in zato so si prislužili zmago. Prav, pa jim pustimo en set, smo si rekli. Zmagali so zaradi zaèetniške sreèe.

A tudi v drugem setu ni šlo vse po naših naèrtih. Tudi mi nismo imeli prave volje. Igrati proti profesorjem? Da ti potem še kdo zakljuèi nižjo oceno, ker ga blokiraš? Ne, hvala!

Mogoèe bi lahko tudi komentirala telovadnico, ki je veliko premajhna, da bi igrali pravo odbojko, poleg tega je odbojkarsko igrišèe malo manjše, kot bi moralo biti.

Uèiteljsko odbojkarsko ekipo so sestavljali profesorji športne vzgoje, svoje odbojkarsko znanje so pokazali še matematiki, fiziki, manjkalo ni niti slavistov. Èlovek bi rekel, da so imeli pred to tekmo nešteto treningov, a sami zatrjujejo, da jih niso imeli niè. Verjemite, èe lahko!

Konèen rezultat? Dijaki, veèinoma igralci odbojkarskega kluba Triglav, smo izborili od profesorjev toliko setov, dokler niso bili vsi preprièani o pravih zmagovalcih. Èe ste mislili, da so to profesorji, ste se hudo zmotili.

Vseeno pa bi èestitala vsem profesorjem za èudovito igro. Naslednje leto se spet vidimo!

Petra Jošt

ROKOMET

Naše letošnje šolsko prvenstvo v rokometu se je zaèelo sredi decembra s podroènim prvenstvom v Škofji Loki. Po dveh gladkih zmagah nad Ekonomsko šolo Kranj in Gimnazijo Škofja Loka smo se uvrstile v èetrtfinale, ki pa je prav tako potekalo v Škofji Loki. Poleg nas so se v boj podale še ekipe: SEPŠ Koper, Gimnazija Škofja Loka in SŠ Ajdovšèina. Po novih dveh zmagah nam je uspel preboj v polfinale. To je bil za našo gimnazijo velik uspeh, saj to do sedaj rokometni ekipi še ni uspelo. Polfinale se je odvijalo v Novem mestu. Naše nasprotne ekipe so bile Gimnazija Novo mesto, Gimnazija Ljubljana Šiška in Gimnazija Škofja Loka. Prvo tekmo proti Škofji Loki smo uspešno odigrale. Sledila je za nas odloèilna tekma proti domaèinkam iz Novega mesta. Sreèanje je bilo enakovredno, a so nas na koncu s sodniško pomoèjo uspele premagati za dva gola. Zadnjo tekmo proti Gimnaziji Šiška smo izgubile, kar pa za nas ni imelo veèjega pomena. Menim, da nam bi ob korektnem sojenju uspelo priti v finale, vendar tak je paè šport.

Enkrat zmagaš, drugiè izgubiš!

Gimnazija Kranj:

Barbara Jezeršek, Živa Ovsenek, Katja Kastelic, Saša Èrtaliè, Anja Bobnar, Tamara Planinšek, Katarina Gašperlin, Eva Aljanèiè, Urška Voglar in Teja Ðuroviæ.

Teja Ðuroviæ






Rokometna renesansa na Gimnaziji Kranj

Marsikdo na naši šoli se je verjetno vprašal, zakaj se letošnje šolsko leto toliko govori o rokometu. Odgovor je zelo preprost. Že nekaj let na naši gimnaziji nismo imeli prave rokometne ekipe. Dekleta niso uspela sestaviti ekipe, ki bi se lahko uvrstila na državno prvenstvo. Le fantje so se enkrat prebili do èetrfinala. Letos pa sta se na preseneèenje vseh obe ekipi uvrstili na državno prvenstvo.

Prvi, ki so nas razveselili z novico o nadaljevanju v èetrtfinale državnega prvenstva, so bili fantje. Glavno breme so nosili: vratar Marko Preradoviè (Marko sodeluje tudi v šolski dramski sekciji), brata Rok in Žiga Mišèeviè (Žiga je bil državni prvak v skoku v višino) ter Gašper Parte. Na žalost svojih soigralcev in navijaèev ekipe so to letošnji maturanti, tako da drugo leto ne bodo veè branili barv Gimnazije Kranj. Upi za prihodnje so: Matic Primožiè, Tomaž Polajnar, Miha Trampuž, David Škrjanec, Gašper Jarc in Primož Korbar. Na èetrtfinalu so v prvi tekmi z dobro igro premagali SETS Nova Gorica. Fantje so si srèno želeli, da bi zmagali tudi v drugi tekmi, saj so zmago za napredovanje nujno potrebovali. Tako kot lani so tudi letos z nekaj športne smole ter nespretnosti klonili, tokrat proti STŠ Koper. Za napredovanje v polfinale bi fantje potrebovali zmago v drugi tekmi in tako je bilo upov za napredovanje v polfinale konec.

Žiga Mišèeviè Marko Preradoviè Rok Mišèeviè

Pravo preseneèenje pa so nam letos pripravila dekleta. Barbara Jezeršek, Saša Èrtaliè, Katja Kastelic, Eva Aljanèiè, Teja Ðuriè, Katarina Gašperlin, Urška Voglar, Anja Bobnar, Tamara Planinšek in Živa Ovsenek so z dobro igro in borbenostjo na podroènem tekmovanju v Škofji Loki zasedle prvo mesto. Da je bilo veselje ob zakljuèku še veèje, je Živa Ovsenek, dijakinja prvega letnika, prejela priznanje za najboljšo igralko turnirja.

Tudi èetrtfinalni del tekmovanja je gostila Škofja Loka. Tokrat dekleta niso šla sama, spremljal jih je avtobus navijaèev, ki je upal na najboljše. Ker je bilo to za našo šolo res velik spektakel, je ravnatelj mag. Franci Rozman dovolil, da gre z nami navijaška skupina Frike, ki je tako dobila še dodatno priložnost, da pokaže svoje plesno-navijaške spretnosti. Ne eni ne drugi niso ostali ravnodušni. Dekleta so zopet zaigrala dobro v obrambi in s hitrimi protinapadi ugnala gimnaziji iz Ajdovšèine in Kopra. Navijaèi so bili na nogah, tudi naš ravnatelj si ni mogel kaj in je veselo ploskal in navijal z njimi. Vzdušje je bilo naravnost enkratno. Razpoložena Barbara Jezeršek je ob koncu prejela priznanje za najboljšo vratarko turnirja.

In zgodilo se je prviè. Dekleta kranjske gimnazije so nastopila na polfinalu državnega prvenstva. Skupina je bila zelo moèna. Za isti cilj so se potegovale še Gimnazija Šiška, Gimnazija Novo mesto in Gimnazija Škofja Loka. Kljub eni zmagi so vrata v finalni del ostala zaprta.




Èepijo: Tamara Planinšek, Živa Ovsenek, Barbara Jezeršek, Urška Voglar;

stojijo: Teja Ðuroviè, Anja Bobnar, Katja Gašperlin, Katja Kastelic, Eva Aljanèiè, Saša Èrtaliè.

Vrste bo prihodnje leto zapustila Teja Ðuriè, tako da dekleta upajo, da naslednje leto dobijo pomoè bodoèih prvošolk, in obljubljajo, da bodo naredila vse, da najmanj ponovijo letošnji uspeh.

Kar nas ob zakljuèku te rokometne sezone najbolj veseli, je, da se je konèno tudi rokomet pridružil drugim športom, ki so v zadnjih letih prinesli veliko lepih uvrstitev v košarki, odbojki, nogometu, atletiki, plezanju, plesanju, plavanju in streljanju. Uspeh je zares še toliko veèji, ker naša šola nima telovadnice, ki bi dosegala minimalne standarde za rokometne treninge. Najveè je k tem uspehom prispevalo trdo delo v klubih; ob koncu pa gre velika zahvala Andreju Kavèièu, trenerju veèine deklet naše ekipe, sicer profesorju športne vzgoje. Seveda pa nièesar od zgoraj povedanega ne bi bilo, èe naša šola ne bi spodbujala športnikov pri njihovem razvoju. Naš ravnatelj je naklonjen udeleževanju naših dijakov na razliènih športnih tekmovanjih. Tako se je sedem deklet ob zaèetku letošnjega leta v Londonu udeležilo mednarodnega turnirja v malem nogometu, lani pa se je odbojkarska ekipa udeležila sreèanja v Italiji. Nekoliko v zraku pa še vedno plava ideja, da bi naši rokometaši odpotovali v Nemèijo na še en mednarodni turnir.

Ekipi je na tekmovanjih vodil Boris Urbanc, prof. športne vzgoje.

Barbara Jezeršek

Nov zaèetek, isti cilji

Prvo redovalno obdobje je že mimo in vsi pridno »gulimo« šolske klopi. Vsako leto pa je z nami tudi ŠKL, ki bo letos praznoval 11. leto. Kmalu se bo zaèelo tekmovanje plesnih, navijaških in akrobatskih skupin, s katerimi bomo delili športne trenutke.

V kategoriji plesnih srednješolskih skupin se za mesto ŠKL-prvakinj poteguje veliko skupin. Glavni favoritinji sta plesna skupina Gimnazije Bežigrad _ GIMBO in seveda naše FRIKE _ Gimnazija Kranj. Le-ta je letos precej pomlajena, saj se jim je pridružilo sedem novih nadebudnih èlanic, ki si nabirajo izkušnje z nastopanjem na ŠKL_tekmah. Veliko spodbude in poguma jim vliva odlièna trenerka Urša Bergant, ki tudi aktivno nastopa v plesni skupini ZMAJÈICE. Prav ona nam spremeni »garaške« treninge v športno zabavo, za katero smo pripravljene žrtvovati veliko èasa.

Cilj še vedno ostaja enak lanskemu _ preboj v finale in težko prièakovana »sveta« zmaga, ki se nam že dolgo èasa izmika iz rok.

Teja Fajfar








DRUGA TEKMA, DRUG PORAZ

Dvorana na Planini je bila v petek, 21.10., prizorišèe prave polomijade za kranjske gimnazijce. Ravno nasprotno pa za Srednjo ekonomsko šolo Kranj. Tribune so bile polne navijaèev obeh ekip. Oboji so bili željni zmage. Prav tako pa tudi domaèi igralci; kapetan Gros, Èeferin, Hoèevar, Žura in Novak, ki so na parketu zastopali prvo peterko Gimnazije Kranj, in seveda ostali. Ekonomci so že na zaèetku resno zagrizli v igro. Trojke Denisa Kondièa so zaznamovale prvo èetrtino. Vendar se naš kapetan ni vdal ter prav tako s trojkami uspel obdržati dokaj izenaèen rezultat. Po koncu prve èetrtine je rezultat na semaforju kazal 25 : 21 za Srednjo ekonomsko šolo. Zaèetek druge èetrtine je bil uspešen. Domaèi so se uspeli približati že za toèko zaostanka, vendar je bil to tudi najbolj izenaèen rezultat na tekmi. Proti koncu druge èetrtine pa so gimnazijci še bolj izgubili kontrolo nad igro. Ob polèasu je bil rezultat 49 : 32.

V drugem polèasu se je ekonomcem odprlo in pokazali so, èesa so zmožni. Kljub glasni podpori navijaèev, med katerimi so bili tudi lanskoletni asi Gimnazije Kranj _ Dejan Jakara, Jure Ramovš in Jure Fajfar - gimnazijcem ni in ni šlo. Konec drugega polèasa je bila razlika že kar 27 toèk. Martin Gorenec je dal priložnost tudi mlajšim igralcem. Žura, Gros in težki center Novak pa so skozi celo igro pokazali svoj talent, vendar je bilo to za zmago žal premalo. Gimnazijci smo s povešenimi glavami odkorakali iz dvorane, semafor pa je kazal rezultat 88 : 65.

Vesna Rems

TEKMA S SEŽANO

V sredo, 23. 11. 2005, so igralci Gimnazije Kranj odšli v Sežano, tokrat brez navijaèev. V vrsti Kranjèanov je kot ponavadi manjkalo tudi nekaj igralcev, tokrat so manjkali štirje. A niè zato, manjkajoèe igralce so zamenjali obetajoèi igralci prvih letnikov, ki jih je bilo v ekipi, poleg enega iz èetrtega in štirih iz drugega letnika, kar pet.

No, pa preidimo k bistvu, in sicer k tekmi sami. Za zaèetek tekme je bil znaèilen predvsem menjajoè ritem, in sicer enkrat so bili v vodstvu Kranjèani, drugiè pa igralci iz Sežane. To je bilo znaèilno za prvo èetrtino, za razliko od nadaljevanja, ko Kranjèani niso našli odgovora na zadete mete gostiteljev. Razlika se je višala in višala. Trener Martin Gorenec je preizkusil vse možnosti, saj je v igro poslal prav vse igralce. Vendar rotacija igralcev ni pomagala, razlika pa se je gibala od 15 do 20 toèk za gostitelje. Ob dejstvu, da na tribunah ni prišlo do nikakršnih izgredov s pirotehniènimi izdelki, lahko reèemo, da se je tekma konèala v prijateljskem vzdušju. Gostitelji so tako ob dobri igri zasluženo zmagali, poraz pa je ob koncu z dvema zadetima prostima metoma omilil Nejc Žura.

Cilji Kranjèanov so znani že od zaèetka sezone. Kot pravi trener in starejši igralci: »Imamo dolgoroène cilje, in sicer v ta sistem ŠKL-ja želimo vkljuèiti predvsem igralce nižjih letnikov, s katerimi bomo v bližnji prihodnosti spet lahko štartali na naslov ŠKL-ja!«

Vendar nièesar se še ne ve, morda Kranjèani zablestijo prav v drugem delu tekmovanja in tako presenetijo že letos.

Blaž Mahkovic






TRADICIJA?!

V torek, 20. 12. 2005, smo se z oslabljeno ekipo odpravili na tekmo v Idrijo. Že na poti smo imeli probleme s slabostjo, v dvorani pa nas je prièakal mraz. Bunde so bile poleg dresa potrebna oprema za ogrevanje. Pozdrav soigralkam in himna so oznanile zaèetek tekme. Kljub razburljivi tekmi se je v dvorani med tekmo zbralo le malo ljudi. Z dovršeno in izpiljeno igro nam je uspelo držati vodstvo. Najvišja prednost je bila 9 toèk, za katero sta z odlièno igro poskrbeli Renata Marèeta ter Snežka Mikanoviè.

Vendar se je tradicija naše šole nadaljevala. Koncentracija nam je proti koncu tekme popustila. Vzrok za padec koncentracije je bila predvsem slabša telesna pripravljenost in premalo menjav. Tako je bolje pripravljenim tekmicam uspel preobrat v zadnji èetrtini. Tudi ta poraz nas ni spravil s tira, saj smo pokazale dobro uigranost in vemo, da lahko z malo veè športne sreèe zmagamo. Prav tako pa meni tudi naš trener Janez Mali, ki je na koncu ponosen dejal: »Vse lepo pa prav. Ste videle, da niso noben bav-bav, samo na koncu ne bi smele popustiti.« Semafor se je ustavil pri 57 : 52 za domaèo ekipo Gimnazije Jurija Vege Idrija.

Vesna Rems

ŠOLSKA ODBOJKARSKA LIGA

No, pa se je zaèelo! Mislim tekme za ŠOL _ Šolsko odbojkarsko ligo. Ja, tudi ŠOL obstaja, ni veè samo ŠKL. Na sreèo vseh ljubiteljev odbojke pa lahko naše najboljše odbojkarice in odbojkarje (ja, tako se pravilno slovnièno napiše) gledamo tudi na televiziji, saj so se pri oddaji ŠKL potrudili in dodali še rubriko za Šolsko odbojkarsko ligo, kjer se rojevajo nove TV-zvezde. Ampak zdaj ne bom govorila o novih vzhajajoèih zvezdah, ampak predvsem o lepši polovici odbojkarske ekipe Gimnazije Kranj. Da ne bo pomote, o puncah je govora.

Ligaški del tekmovanja se je zaèel 18. januarja, ko se je Gimnazija Kranj pomerila proti Ekonomski gimnaziji in srednji šoli Radovljica. Presenetljivo, a zmagala je gostujoèa ekipa, mogoèe tudi zato, ker Kranjèanke s tribun niso imele ravno tako veliko podpore, kot bi si želele. Mogoèe ni bilo toliko navijaèev zato, ker je bila ura dvanajst in so dijaki morali biti pri pouku, ali pa je bilo premrzlo, da bi naši dijaki prehodili pot od gimnazije pa vse do športne dvorane na Planini. Vzrokov za poraz je veè, med njimi tudi žoga, ki je bila darilo sponzorja. Vsak, ki ne ve, kako lahko slaba odbojkarska žoga škoduje igri, naj ne pripomni nièesar. Da ne bo zdaj pripomb kot na primer, vsak izgovor je dober. Prva tekma, prvi poraz, in to še na domaèem terenu. Si predstavljate kaj slabšega? Pa da ne bomo pozabili, da si je naša napadalka zvila prst. In zakaj? Zaradi žoge! A ekipa Gimnazije Kranj,







da se razumemo, lepša polovica, se seveda ne preda.

Druga tekma je sledila 1. februarja, ko so se gimnazijke pomerile proti srednješolkam Srednje gostinske in turistiène šole Radovljica. Da odbojka v Sloveniji oz. na dijake nima tako velikega vpliva, smo videli v prvih minutah, ko so kar naenkrat vsi hoteli domov ali pa v mesto. Pa saj takrat ni bilo veè razprodaj, mar ne?! Zmaga, ki so si jo izborile, seveda kdo drug kot Kranjèanke, je bila sladka. Punce bodo še posebno vedele, o èem govorim. Tisti indijanèki in še marsikaj sladkega, kar je bilo takrat v trebuhu naših igralk, je dodatno pripomoglo k zmagi. Ali pa tudi ne? Tukaj je zdaj vprašanje. No, izuèilo jih je, da se pred tekmo ne smejo veè najesti, kajti to je bil vzrok, da so gimnazijke bile v prvih dveh setih popolnoma enakovredne oziroma so bile le malo boljše od nasprotnic. Šele v tretjem setu so pokazale pravo igro in na koncu bile boljše za 12 toèk. Na tekmi ni bilo trenerja Matjaža, ki je šel raje s fanti na tekmo, mogoèe zato, ker je vedel, da bo snemala ekipa POP TV-ja. In kaj je bilo z dijakinjo èetrtega letnika, ki si je na prejšnji tekmi zvila prst? Na tej tekmi je zavzela èastno trenersko mesto.

Naslednja tekma je bila 8. marca, ko so dijakinje vraèale udarec ekonomistkam. Tokratne tekme ni bilo na Planini, tako da smo prièakovali še manj navijaèev, kot jih je bilo zadnjiè, se pravi niè.

Petra Jošt

POVRATNA TEKMA Z RADOVLJICO

Ni minilo veliko èasa, že nas je èakal povratni dvoboj z Ekonomsko srednjo šolo Radovljica. Ta ekipa nas je zdaj že dvakrat premagala, na prvi tekmi v Šolski odbojkarski ligi in tudi na turnirju srednješolskih odbojkarskih skupin, ki ni potekal v okviru lige.

Na pot smo se odpravili z našimi fanti, se pravi s tistimi fanti, ki so v šolski ekipi, saj so tudi oni imeli tekmo z Radovljico. A obe ekipi je na parketu Ekonomske srednje šole Radovljica èakal grenak poraz. Punce smo se odlièno borile proti dobri nasprotni ekipi. Dvoboj je bil zelo izenaèen, kar je povzroèilo tudi nekakšen strah pri nasprotnicah, saj so prièakovale gladko zmago, ki so jo dosegle že na prvi tekmi. Kranjèanke smo stisnile zobe in se potrudile po svojih najboljših moèeh, a oèitno je bilo to premalo, saj smo izgubile za bori 2 toèki. Za zmago proti Radovljici bi seveda potrebovale veè kot za 20 toèk boljši rezultat, zato se nismo preveè "sekirale", a vedele smo, da z Radovljico v letošnji Šolski odbojkarski ligi še nismo opravile.

Od treh ekip, ki so sodelovale v naši skupini, smo bile me druge, kar je pomenilo, da smo se uvrstile naprej in naše naslednje tekmice









so bile Mariborèanke. Kljub temu, da Maribor že veè kot 10 let slovi po zelo dobrih odbojkaricah, smo se odloèile, da bomo pokazale, kaj je to kranjska odbojka, in jih poskušale premagati.

1. TEKMA Z MARIBOROM

Že okoli devetih zjutraj smo jo veselo mahnile na Štajersko! Tokrat brez naših zvestih navijaèev, ki so morali ostati v šoli, zato smo prièakovale, da v dvorani Tabor ne bomo doživele velike podpore. Ko smo po dolgi vožnji prispele v Maribor, smo se odšle hitro preobleè in pripravit na verjetno najtežjo tekmo v letošnji ligi.

Tekma se je prièela in na nek naèin smo se nasprotnic celo bale, saj so bile vse zelo visoke, poleg tega pa jih zelo veliko igra v 1. državni ligi, kjer so se tisti èas potegovale še za 2. mesto. Na zaèetku je kazalo še vse zelo lepo. Moèna podpora nasprotni ekipi s tribun nas ni preveè ganila in polovico prvega seta smo bile zelo na tesnem z nasprotno ekipo. Potem pa se je zaèel padec. Ne vem zakaj in ne vem kako, kar naenkrat se je razlika veèala in po koncu tretjega seta, ko je sodnik piskal konec tekme, je bilo razlike skoraj za 60 toèk.

S sklonjenimi glavami smo odšle proti domu in že raèunale, s kom se bomo verjetno sreèale na tekmi za 3. mesto, ker upanje na zmago proti Mariboru na povratni tekmi je bilo izgubljeno.

2. TEKMA Z MARIBOROM

Na povratni tekmi z Mariborom nismo imele kaj izgubiti. Mogoèe to, da se totalno osmešimo na televiziji, ker je prišla ekipa ŠKL-ja snemat našo tekmo. Še pred zaèetkom tekme pa se je vedelo, da bo zmagala romala Mariborèankam, saj je bilo skoraj nemogoèe, da bi jih naša ekipa premagala za veè kot 60 toèk.

Tokrat smo ubrale drugaèno taktiko, in sicer smo igrale sistem 5 : 1, kar pomeni, da so igrale tudi penalistke. Igrale smo na vse ali niè, saj nismo imele nièesar izgubiti. Prvi set smo izgubile za polovico, in sicer za 17 toèk, ampak smo se v drugem setu pobrale in jih celo premagale. Pokazale smo res odlièno igro, delovale smo kot ekipa, ampak za prednost šestdesetih toèk je bilo vseeno premalo. Na koncu so Mariborèanke zmagale za borih 11 toèk, me pa smo bile ponosne in vesele na to, kar smo pokazale v dvorani na Planini.

Ni bilo veè dvoma, v boju za 3. mesto se bomo spet pomerile s Srednjo šolo Radovljica, s katero nimamo preveè dobrih izkušenj, a smo se odloèile, da bomo dale vse od sebe in poskušale zmagati. Ne boj, mesarsko klanje!








TEKMA ZA 3. MESTO

Doèakale smo težko prièakovani 10. maj, ko so se v dvorani na Planini odvijale tekme za 3. mesto. Za našo ekipo je prišlo navijat kar veliko dijakov, ki so verjeli v nas do konca. Škoda le, da niso prišli na tekmo prostovoljno.

Vseh teh ceremonij z govori in otvoritvijo turnirja ne bi posebno omenjala, samo prvo tekmo med Gimnazijo Kranj in Srednjo šolo Radovljica. Zaèetek ni bil obetaven. Nasprotna ekipa je hitro povedla in zelo smo se trudile, da bi jih ujele. A to nam nikakor ni uspelo. Ko se je že zdelo, da smo jih ujele, so nam spet pobegnile. Koncentracija je zaradi slabe igre in zapravljenih žog padala, vrh vsega pa je bil, ko se je naša kapetanka poškodovala. Kakor da še nimamo dovolj smole za danes!

Potrudile smo se za kapetanko, poskušale smo pokazati, da še verjamemo v zmago, a v resnici smo vse obupale. Ni bil naš dan, nismo delovale kot ekipa, nismo se dovolj trudile in tako smo zapravile zadnjo možnost za 3.mesto.

Verjetno so bili razoèarani tudi navijaèi, saj se je po naši tekmi tribuna skoraj popolnoma izpraznila, me pa smo bile razoèarane še bolj kot oni. A kljub temu smo odšle k trenerju in z njim pojedle torto, ki smo mu jo kupile (prav priznam, nismo je naredile same!) za rojstni dan. Na torti je pisalo: najlepšemu trenerju Matjažu.

1. sezona ŠOL se je zakljuèila, dosegle smo 4. mesto. Z nekaj novimi igralkami (kapetanka nas zapušèa, ker gre študirat) in s trudom od zaèetka si mogoèe spet lahko obetamo borbo za 3. mesto, mogoèe tudi finale. Vsekakor pa boste o kranjski gimnazijski odbojkarski ekipi, tako moški kot ženski, v naslednjem letu slišali samo lepe rezultate!

Petra Jošt




ŠKOFIJSKO PLEZANJE

V sredo, 25. 1. 2006, se je na Škofijski gimnaziji v Ljubljani odvilo šolsko državno prvenstvo B-kategorije v športnem plezanju.

V B-kategoriji tekmujejo tisti plezalci, ki so opustili profesionalno plezalno pot in se pleznaju posvetili povsem ljubiteljsko in brez želje po zaslužku. Vendar pa se njihova profesionalna absistenca ni odražala na rezultatskem podroèju. Prej nasprotno, saj so v svojih nastopih pokazali izredno željo in spretnost, ki sta tekmo naredili napeto in zanimivo.

Tekmovanje se je prièelo ob 9. uri, in sicer s kvalifikacijami. Po konèanih kvalifikacijah so v igri za kolajne ostali le najboljši in med njimi tudi Barbara Legat, Anže Grilc in Marko Kunèiè, ki so plezalski ponos naše šole. V daljšem premoru, ki je sledil, je požrtvovalno spremljevalno osebje kranjskih plezalcev poskrbelo za ustrezno prehrano, ki so jo tekmovalci potrebovali za optimalen nastop v finalu. Ljubljanèani so sicer pripravili nekaj malega za pod zob, vendar bi lahko vedeli, da bo to malce premalo za plezalce, ki so morali okrepiti mišice pred finalom.

Nato pa je sledil veliki finale, v katerem se je pomerilo 8 najboljših fantov ter 6 deklet. Rezultati niso igrali glavne vloge, zato je popolnoma nepotrebno govoriti o 7. mestu Marka Kunèièa, 5. mestu Anžeta Grilca in o briljantni zmagi Barbare Legat, ki je pometla s konkurenco. Ne gre pa pozabiti tudi na Erika Tièarja, ki je za las zgrešil finale in pristal na 9. mestu. Ko se je adrenalin polegel in so si roke odpoèile, je sledila razglasitev rezultatov. Tu pa je sledila velika sramota Škofijske klasiène gimnazije. Prvim trem so namreè podelili stare in moèno poškodovane kolajne, ki so bile brez plezalske broške v sredini. S tem so vzeli zmagam vso veljavo in tekmovalce prikrajšali za iskreno veselje. Na ta naèin so vrgli temno luè nase in na Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je to, sicer dobro izpeljano, tekmo tudi organiziralo. Svojo napako so naknadno seveda odpravili, a grenek priokus bo ostal za vedno.

Dane Rot








4 + 3 ( WHY CAN`T WE BE? )

I need you and you need me,

I`m curious, why can`t we be?

Is it because of you, is it because of me?

The time will show and we will see!

But we have to wait like many times before,

will we be friends or something more?

As friends we help each other when it`s hard,

as lovers we`d never be apart!

So tell me now and tell me true,

if I loved you, would you love me to?

Kaja Zorko

NEVER- ENDING LOVE

When I wake up, it`s u I see

this love is pure, but u don`t need me.

I love u now I loved u then

I want you to be my man!

U don`t like me, we are just friends,

u can get every girl u want,

but this love never ends.

For u I cried so many times,

if we were together, it would be so nice.

I have so many things to say

but I can`t so I just pray.

I pray to god, that u would listen

I search in me for this permission.

U mean so much to me, it hurts,

when I think of this,

it`s getting on my nerves.

But life goes on, the river flows,

where would it take us, nobody knows!

Kaja Zorko

PROSTOVOLJCI

Prav vsak rabi prijatelja,

Rad z njim poklepeta.

Obiska se razveseli,

Saj za vsakogar je

To lepo preseneèenje.

Oblaka žalosti veè ni,

Veselje na obrazu se rodi.

O, to poèno prostovoljci!

Ljudi razveseljujejo,

Joka veè ne dovolijo,

Celo najbolj žalostne nasmejijo

In dan jim popestrijo.

Klavdija Jurišiè




SONÈNI ZAHOD

Žalostno je to življenje,

vse se mi brez smisla zdi.

Nekaj obstaja stran od te Zemlje,

meni se zdaj tja mudi!

Ko se ti svet pred oèmi poruši

in ti ostanejo le skrbi,

praznina nervira te v duši,

ali èutiš jo tudi ti?

Zdaj opazim le oblake,

sonce davnaj je zašlo.

Na meni same so napake,

ah, saj tega kmalu konec bo.

Ali sploh me kdo opazi?

Od kdaj sem jaz le bled privid?

Življenje zdaj je v konèni fazi,

zakaj odvrgla sem svoj šèit?

Toplina vsa me zdaj zapušèa,

tudi luè ljubezni ugasnila je.

Srce mi kakor sito pušèa,

s tem konèuje se vse!

Zadnji žebelj ste mi zdaj v srce zabili,

joj, ne glejte me tako osuplo!

Ali boste opazili,

ko v mlaki krvi ležalo bo moje truplo?

Kaja Zorko






Šolski ples

Po nekaj letih se je konèno spet našel razred, ki je organiziral šolski ples na Gimnaziji Kranj. Ideja se nam je porodila že v prvem letniku, a nam jo je uspelo uresnièiti šele v tretjem. Glavni motiv je bila maturantska ekskurzija, za katero smo hoteli privarèevati, a drastiènega uspeha ni bilo. Ples je potekal 16. 12. 2005 v veènamenskem prostoru Gimnazije Kranj. Oglaševanje plesa in priprave so potekale že prej, intenzivna prodaja kart pa šele zadnji dan ter na samem plesu. Organizatorji (3. h) smo se po najboljših moèeh trudili, da bi bil ples uspešen, predvsem pa zabaven. Vsak izmed nas je imel doloèeno nalogo - nekateri so prodajali vstopnice, drugi pijaèo, sreèke, sladkarije.Tudi za glasbo in varnost je bilo dobro poskrbljeno. DJ je bil naš sošolec Matej Bešter, varnostnik pa naš nadomestni profesor Primož Megliè. Do polnoèi smo peli, pili, plesali, se zabavali, popolno vzdušje pa so prièarale božiène luèke. Tudi najbolj nerazpoložene smo spravili na plesišèe, med drugim tudi profesorje. Odkrili smo tudi naravne talente v brake dancu.

Kakor pa pravijo, vsega lepega je enkrat konec, je bilo tudi našega plesa. Sledilo je neizbežno pospravljanje, a nam je ob želji po nadaljnji zabavi tudi to hitro minilo. Zabava se je nadaljevala …

Maja Kavaš, Sandra Simonovska, Klavdija Jurišiè

Šolski ples

V razredu 3.h-a,

se luèka je prižgala,

na plan zamisel je privršala:

Kaj ko ples bi priredili,

da bi skupaj se poveselili?

Tako priprave so zaèele se,

vse kot po maslu šlo nam je.

Glave skupaj smo staknili

in se organizaciji posvetili.

16. 12. 2005 zveèer gimnazija ni spala,

v notranjosti glasba prav veselo je igrala,

telesa uèencev so po ritmu se zvijala.

Naš Matej bil dober je DJ.

Zabavali smo se na vso moè,

tja pozno, pozno v noè.

Èas brž nam je minil,

nihèe se konca ni razveselil.

Pospravljanje se je zaèelo,

a nam kot bi mignil, je uspelo.

Upamo, da podobnih plesov bo še veè,

saj zabava nikoli ni odveè.

Klavdija Jurišiè






EKSKURZIJA NA BAVARSKO

Smo v drugem tednu maja, zunaj lep sonèek, jaz pa doma bolna. Zaèenja se kranjski teden mladosti in upam, da ga saj v celoti ne preležim. Na prelep sonèen dan sem se odloèila, da napišem moj zadnji èlanek za letošnjega Krta (pa še prof. Lušina bo vesela, ko bodo na novinarskem sestanku èlanki kar deževali :)) in upam, da vam ena stran veè ne bo delala preglavic pri branju. Opisala vam bom še eno ekskurzijo drugih letnikov, ki je bila tako dobra, da je nikakor ne morem izpustiti.

Na dan norcev (prvega aprila) se je poln avtobus di(v)jakov v zgodnjih jutranjih urah odpravil proti Bavarski. Nekaterim se je poznal še »naporen« petek, zato je bilo vzdušje na avtobusu dokaj melanholièno in se do naše prve postaje ni kaj preveè spremenilo. Prišli smo do Salzburga in se sprehodili skozi Mozartovo mesto do naravoslovnega muzeja. Presenetil nas je akvarij, za tem še terarij, oddelki o èloveku, dinozavrih, poizkusili smo se v vožnji letala, se stehtali na drugih planetih … Èas je hitro minil, naša volja pa se je iz ure v uro boljšala.

Kratka vožnja z vmesnim pogledom na Hitlerjev vikend - Orlovo gnezdo - nas je pripeljala do rudnika soli. Najprej so nam dali vreèaste hlaèe in jakno, nato pa smo se z vlakcem odpeljali v temaène rove. Že takoj na zaèetku nas je presenetil približno 50 metrov dolg lesen tobogan, ki je nekaterim pognal strah v kosti. Na koncu pa se je spet izkazalo, da je strah votel, okrog ga pa niè ni. Sledil je sprehod skozi rudnik, ki se je na koncu že kar vlekel, z razlago v slovenšèini. Še enkrat smo se spustili po toboganu, kratka vožnja z vlakcem pa nas je popeljala na lep sonèen dan. Dobili smo tudi vzorce soli, ki mi je zaradi slabega pakiranja prav dobro zasolila žep.

Hoja po rudniku nas je dobro utrudila, tako da smo vožnjo do jezera Chiemse veèinoma presedeli s slušalkami v ušesih. Sledila je vožnja z ladjo do otoka, kjer stoji nedokonèani grad Ludvika Bavarskega, imenovan Herrenchiemse. Obèudovali smo vso to razkošje in barvitost dokonèanega dela, nakar smo naenkrat prispeli v nedokonèani opeènat del. Ludvik je v gradu preživel le zadnjih 10 dni svojega življenja, nato pa mu je zmanjkalo denarja, zato ni bil nikoli dokonèan. Poèasi smo se odpravili skozi park proti ladji in avtobusu.

Sobotne oglede smo zakljuèili v Garmisch-Partenkirchnu, kjer poteka novoletna skakalna turneja. Skakalnica v zimskem èasu









in po televiziji zgleda popolnoma normalna, drugaèe pa se po starosti in zanemarjenosti lahko primerja z našo Planico. Poèasi se je ozraèje v avtobusu spreminjalo in postajali smo vedno bolj živahni, saj se je bližal veèer v majhnem penzionu.

Najprej smo imeli neokusno veèerjo, ki ji je sledil polurni sprehod po tihem in mirnem mestecu Oberammerga. Pred vhodom v penzion smo dobili navodila, kako lahko in kako ne smemo preživeti noèi (predvsem se je to nanašalo na zgodbice iz preteklih let). Slednjih smo se držali, ker nismo želeli ostati brez zajtrka. Vendar smo mi zgodbice iz preteklih let le omilili, tako da je vseeno dvakrat moral posredovati profesor Veber. Ker pa so nam šla njegova opozorila logièno skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven, nas je prišla mirit lastnica penziona. Nekajkrat neuspešno, okoli tretje ure zjutraj pa je »mirila« že tiste, ki so spali, zato smo se dobrodušno tudi mi odpravili v svoje sobe. Noè je bila meni najbolj zanimiv del ekskurzije, nekateri pa se je sploh ne spomnijo, ker so se ukvarjali predvsem s kemijskim izhlapevanjem opojnih substanc (seveda obvezno zraven sodijo tudi eksperimenti). Fotografije pa so naslednji dan vsem sprožile naval smeha. Ker je bil spanec kratek, sem si za budilko izbrala jutranje tuširanje v plastièni mini kopalnici. Zajtrk nam je zelo teknil, saj prejšnji dan nismo skoraj niè jedli. Nato smo šli v sobe spakirat in pospravljat sobo veèernega druženja.

Zunaj nas je že èakal avtobus, ki nas je popeljal še na zadnje ure ekskurzije. V vasici
Weis smo najprej imeli telovadbo (neprespana noè se je veè kot oèitno poznala na naših obrazih), nato pa smo si ogledali rokokojsko katedralo. Kot da telovadbe ta vikend še ni bilo dovolj, smo morali do naslednjega ogleda še približno pol ure pešaèiti. Z zelo hitrim tempom smo se (na)potili proti vrhu in nevede prišli na vrh v najhitrejšem èasu. Grad Neuschwanstein stoji na grièu, do katerega se lahko popelješ