|
MATURA 2008
Gimnazija Kranj
|
 |
Kratka navodila kandidatom za maturo
Splošna matura je državni izpit, ki ga kandidati opravljajo pod enakimi pogoji. Maturitetne izpite opravljajo hkrati, po enakih postopkih in pravilih ter v skladu z enakimi ocenjevalnimi merili.
MATURITETNI PREDMETI
Matura je sestavljena iz petih maturitetnih predmetov.
1. Skupni del splošne mature obsega izpite iz naslednjih predmetov:
Ø materni jezik: slovenščina,
Ø tuji jezik (O, V): angleščina, nemščina, francoščina, španščina, ruščina
Ø matematika (O, V).
2. Izbirni del splošne mature na Gimnaziji Kranj obsega izpite iz naslednjih predmetov:
Ø tuji jezik (O, V): angleščina, nemščina, francoščina, španščina, ruščina
|
Ø kemija, Ø biologija, Ø geografija, Ø zgodovina |
Ø umetnostna zgodovina, Ø psihologija, Ø filozofija, Ø sociologija |
|
Ø fizika |
Ø informatika |
Pri izbiri le-teh veljajo naslednje omejitve:
Ø Med predmetoma zgodovina in umetnostna zgodovina lahko kandidat izbere le enega,
Ø prav tako med predmeti psihologija, sociologija in filozofija.
Maturitetni predmeti so obsežni in zahtevni. Imeti morajo potrebno število ur. Pri geografiji dijaki pod vodstvom mentorja opravijo laboratorijsko-terenske vaje in se udeležijo ekskurzije. Pri biologiji, fiziki in kemiji je potrebno izdelati laboratorijske vaje, pri psihologiji, sociologiji, filozofiji, informatiki in umetnostni zgodovini pa dijaki napišejo še seminarsko nalogo. Izbirni predmeti so enakovredni.
Dijak lahko za maturo izbere tudi šesti predmet. V spričevalo, ki ga dobi maturant, se vpiše le pet najbolje ocenjenih predmetov. Opravljeni šesti predmet ne more nadomestiti negativno ocenjenega četrtega ali petega predmeta.
KDO VODI MATURO
Za uspešno opravljeno maturo so odgovorni strokovni organi znotraj in zunaj šole. Za strokovno pripravo, organizacijo in izvedbo mature skrbijo:
|
Zunaj šole Ø Državni izpitni center Ø Republiška maturitetna komisija Ø Republiške predmetne komisije |
Znotraj šole Ø Šolska maturitetna komisija Ø Šolske predmetne komisije |
Za izvedbo mature je odgovoren ravnatelj šole mag. Franc Rozman, ki je hkrati predsednik Šolske maturitetne komisije. Naloge v zvezi z maturo (zbiranje prijav, računalniška obdelava podatkov in ocen, razporejanje pisnih in ustnih izpitov, pripravljanje gradiv, obveščanje dijakov, …) opravlja tajnica ŠMK prof. Zdenka Vrbinc. V šolski maturitetni komisiji sodelujejo tudi zunanji člani.
OBLIKE MATURITETNIH IZPITOV
Vsi maturitetni izpiti potekajo v pisni obliki. Ustni izpit pa mora maturant opraviti pri slovenskem jeziku, matematiki, pri tujih jezikih, umetnostni zgodovini (UZG) pri informatiki pa zagovor seminarske naloge.
USTNI IZPITI
Ustni izpiti pri slovenščini, matematiki, angleščini, nemščini, španščini, francoščini, ruščini ter umetnostni zgodovini potekajo pred šolskimi maturitetnimi komisijami. Dijake sprašujejo profesorji, ki so jih v četrtem letniku pripravljali na maturo. Ustne izpite opravijo dijaki v tistih dnevih mature, ko nimajo pisnih izpitov. Ker si vsak dijak izbere drugačne maturitetne predmete, poteka tudi matura za vsakega dijaka drugače. Čeprav lahko dijak na isti dan opravlja največ dva ustna izpita, na Gimnaziji Kranj razporejamo dijake tako, da dijak na isti dan opravlja le en ustni izpit.
SEMINARSKE NALOGE
Sestavni del maturitetnega izpita pri psihologiji, sociologiji, filozofiji, informatiki in umetnostni zgodovini so seminarske naloge. Dijaki jih praviloma izdelajo pri učiteljih (mentorjih) teh predmetov na šoli, kjer se izobražujejo in v zaključnem letniku. Ocenijo jih učitelji mentorji po ocenjevalnih navodilih ustrezne republiške maturitetne komisije. Dosežene točke pri seminarskih nalogah predstavljajo pri psihologiji, sociologiji in filozofiji - 25% ocene, pri informatiki (z zagovorom 25% ocene) ter umetnostni zgodovini -10% ocene.
LABORATORIJSKE VAJE
Pri fiziki, kemiji in biologiji morajo dijaki pri laboratorijskih vajah dokazati, kako znajo uporabljati opremo, zapisati in obdelati ter interpretirati rezultate.Dosežene točke pri laboratorijskih vajah predstavljajo pri kemiji, fiziki in biologiji - 20% ocene.
RAVEN ZAHTEVNOSTI PREDMETOV
Dijaki lahko matematiko in tuji jezik skupnega ali izbirnega dela opravljajo na osnovni ali na višji ravni zahtevnosti. Ostale maturitetne predmete opravljajo le na osnovni ravni zahtevnosti. Na višji ravni zahtevnosti lahko opravljajo največ dva predmeta.
Dijak, ki izbere višji nivo pri matematiki, na izpitu rešuje polo na osnovni zahtevnosti, nato pa še dodatno polo, ki zahteva poglobljeno in zahtevnejše znanje.
Dijak, ki izbere višjo raven pri tujem jeziku, na izpitu rešuje izpitne pole, ki zahtevajo poglobljeno znanje.
Profesorji matematike in tujih jezikov posredujejo dijakom natančne informacije o tem, katera snov je predpisana za višjo raven.
SPLOŠNI USPEH PRI MATURI
Kandidat opravi maturo, če pri vseh petih predmetih mature doseže pozitivno končno oceno. Splošni uspeh pri maturi se izraža s številom točk, ki je vsota ocen iz maturitetnih predmetov. Pri izpitu iz predmeta, opravljenega na višji ravni zahtevnosti, se vsoti prišteje dodatno število točk, in sicer:
- ocenama zadostno (2) in dobro (3) se prišteje ena točka = skupaj 3 oz. 4 točke
- oceni prav dobro (4) se prištejeta dve točki = skupaj 6 točk
- oceni odlično (5) se prištejejo tri točke = skupaj 8 točk
Točke se ne prištevajo zadostni oceni, doseženi po načelu pogojno pozitivne ocene.
Pri slovenščini se oceni izpita dodajo točke tako, da se zgornji polovici ocene odlično (5) prištejejo tri točke, ocenama iz spodnje polovice ocene odlično (5) in iz zgornje polovice ocene prav dobro (4) dve točki in ocenama iz spodnje polovice ocene prav dobro (4) in zgornje polovice ocene dobro (3) ena točka. Zgornjo oziroma spodnjo polovico ocene določa število doseženih točk v razponu med sosednjima ocenama. Mejno število točk spada v zgornjo polovico ocene.
Najnižji splošni uspeh v spričevalu o uspešno opravljeni maturi je tako 5 x 2 = 10 točk.
Najvišji možni splošni uspeh lahko doseže kandidat, ki je izbral dva predmeta na višji ravni zahtevnosti (npr. matematiko in tuji jezik ali dva tuja jezika) in je pri vseh maturitetnih predmetih dosegel odličen uspeh:
2 predmeta x 5 + 3 predmeti x (5+3) = 34 točk.
Kandidat opravi maturo z izjemnim splošnim uspehom, če doseže ali preseže število točk, ki jih za posamezno šolsko leto določi republiška maturitetna komisija.
PRIJAVA K MATURI IN ODJAVA OD MATURE
Kandidati se morajo k maturi prijaviti. Do 12. decembra 2008 bo moral vsak dijak četrtega letnika izpolniti predprijavo k maturi 2008. Prijave za opravljanje mature bomo zbirali do srede marca 2009. V marcu se morajo za opravljanje mature prijaviti tudi dijaki, ki bodo opravljali popravne izpite na maturi in tudi tisti dijaki, ki bi želeli izboljšati ocene.
POPRAVNI IZPIT NA MATURI
Kandidat, ki je bil na maturi neuspešen pri enem ali dveh predmetih, lahko popravlja ocene štirikrat dve leti po opravljanju mature na šoli, kjer je opravljal maturo.
IZBOLJŠEVANJE OCEN
|
Kandidat, ki je opravil maturo in želi izboljšati oceno, ima še dve leti po opravljeni maturi pravico do enkratnega ponovnega opravljanja izpitov iz posameznih maturitetnih predmetov. Za splošni uspeh pri maturi se upošteva boljša ocena. |
KANDIDATI S POSEBNIMI POTREBAMI
Kandidati s posebnimi potrebami, ki uveljavljajo pravico do prilagojenega načina izvajanja mature na podlagi odločbe o usmeritvi in individualiziranega programa, ob predprijavi oziroma ob prijavi na maturo priložijo tudi izpolnjen obrazec za uveljavljanje pravic kandidatov s posebnimi potrebami, ki ga dobijo pri tajnici ŠMK. Drugi kandidati priložijo poleg izpolnjenega obrazca tudi dokazila, ki so navedena na obrazcu.
Skupaj s predprijavnicami in prijavnicami Šolska maturitetna komisija pošlje RIC-u tudi izpolnjene obrazce s prilogami oziroma dokazili za vse kandidate, ki uveljavljajo pravico do prilagojenega načina izvajanja mature.
MATURITETNI TEČAJ
Izobraževanje traja eno leto. Vključijo se lahko kandidati, ki so uspešno zaključili srednjo poklicno šolo, srednjo tehniško ali drugo strokovno šolo, in kandidati, ki so uspešno opravili tretji letnik gimnazije po najmanj enoletni prekinitvi izobraževanja. Z uspešno opravljenim maturitetnim tečajem si kandidat pridobi pravico do opravljanja mature.
DODATNE DOLOČBE
I. ESEJ iz materinščine
1. člen
Kandidatom, ki so pisali esej iz materinščine in iz upravičenih razlogov v izpitnem roku opravi le del izpita, morajo v jesenskem izpitnem roku istega leta opraviti oba dela.
2. člen
Kandidati, ki v spomladanskem izpitnem roku ne izpolnjujejo pogojev za pristop k maturi, in kandidati, ki jim s sklepom Republiške maturitetne komisije niso priznani upravičeni razlogi za neudeležbo na spomladanskem izpitnem roku, pišejo esej ponovno v jesenskem izpitnem roku istega leta skupaj z drugimi obveznostmi pri predmetu.
II. SEMINARSKA NALOGA, VAJE in izpitni nastop
4 člen
Uspeh, dosežen pri seminarski nalogi, vajah oziroma izpitnem nastopu, je trajen.
5. člen
Kandidat lahko v istem izpitnem roku izboljšuje uspeh, dosežen pri seminarski nalogi, vajah oziroma izpitnem nastopu le skupaj z izboljševanjem drugega dela izpita, razen v primeru, ko je pri seminarski nalogi, vajah oziroma izpitnem nastopu že dosegel najvišje število možnih točk. Za skupno oceno se upoštevajo točke, dosežene na tem roku.
Kandidatu, ki popravlja oceno maturitetnega izpita in ponovno opravlja tudi seminarsko nalogo, vaje oziroma izpitni nastop, se za skupno oceno izpita upoštevajo točke, dosežene na tem roku.
Od leta 2003 dalje točke, dosežene pri seminarskih nalogah, vajah oziroma izpitnem nastopu niso več tajnost. Dijaki bodo z njimi seznanjeni 18. maja 2009.
49. člen Zakona o maturi
(ugovor na točke praktičnega dela maturitetnega izpita splošne mature)
Kandidat lahko v treh dneh po seznanitvi s točkami, doseženimi pri praktičnem delu maturitetnega izpita vloži obrazložen ugovor na točke pri šolski maturitetni komisiji za splošno maturo.
Šolska maturitetna komisija za splošno maturo odloči o ugovoru v dveh dneh od prejema ugovora. Če ugotovi, da je ugovor utemeljen, lahko spremeni točke na podlagi dokumentacije ali imenuje tričlansko komisijo, ki v treh dneh ponovno oceni praktični del izpita.
Odločitev šolske maturitetne komisije za splošno maturo in ocena komisije iz prejšnjega odstavka sta dokončni.
RAZISKOVALNE NALOGE
6. člen
Raziskovalna naloga lahko nadomesti seminarsko nalogo.
Tema raziskovalne naloge in njena izvedba morata omogočiti vrednotenje vseh sestavin, ki jih predvideva ustrezni predmetni izpitni katalog.