Zgodbe Svetega pisma

Kdor ne ljubi, Boga bi spoznal, kajti Bog je ljubezen (1 Jn 4, 8).

V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog (Jn 1, 1).

Kdor si množi znanje, si množi bolečino (Prd 1, 17-18).

Pred tabo je knjiga vseh knjig – Biblija. To je bogata zakladnica modrosti, ki je združevala vedenje tistega časa. Nastajala je v zvezi s sosednjimi literaturami, predvsem je spoštovala tradicijo egipčanske in babilonsko-asirske književnosti. Kasneje je postala temelj judovski in krščanski religiji.

Zajeten zalogaj je pred teboj, vendar se domačega dela ne ustraši. Drži se predpisanih navodil. Preberi Zgodbe Svetega pisma v zbirki Klasje.

Koraki pri interpretaciji

1. Najprej se seznani z nastankom Svetega pisma in njegovo zgradbo.
2. Svoje pridobljeno znanje preveri tako, da odgovori na naslednja vprašanja.

   Kaj je Biblija? Kdaj je nastala in v katerih jezikih je bila napisana? Kakšna je njena zunanja zgradba? Kako je razdeljena Stara zaveza in kaj obsega? Kako je razdeljena Nova zaveza in kaj obsega? Kakšen je njen pomen za judovstvo in krščanstvo? Katere literarne zvrsti in vrste lahko najdeš v Bibliji? Kdaj je bila Biblija prvič prevedena v slovenščino in kdo je bil njen prevajalec?

3. Iz Zgodb Svetega pisma sem izbrala nekaj biblijskih oseb, ti pa mi jih na kratko predstavi:

Kajn in Abel Adam in Eva Noe Abraham Mojzes Pilat Juda Iškarijot Janez Krstnik Herod Veliki

Na tej strani se bova ukvarjala predvsem z literarnim pomenom Biblije. Posebej bova predelala tri izbrane zgodbe.                      

Stvarjenje sveta

1. Še enkrat preberi zgodbo o stvarjenju sveta (str. 31-33).
2. V nekaj povedih jo obnovi.

V besedilu je nekaj manj znanih besed. Oglej si jih, razlago zanje pa poišči v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. je vel oblok bilje sličen laznina živež Kaj je po tvojem mnenju glavna ideja te zgodbe? Izpiši iz besedila primer paralelizma členov ( ponavljanje istih stavčnih vzorcev).

Vesoljni potop

Na kratko povzemi vsebino obeh zgodb. Določi glavni temi. Temeljna motiva v zgodbi o vesoljnem potopu sta golob in oljčna vejica. Razloži, kakšno simbolično vrednost imata še danes. Izlušči idejo obeh zgodb.

Biblijski slog je visok, privzdignjen, saj vernik s pomočjo te knjige vzpostavlja stik z bogom. Značilna je pretirana čustvenost in vznesenost, kar imenujemo patetičnost. Kaže se v besedišču, v različnih vrstah ponavljanja, v nagovoru, v paralelizmu členov…

Poišči nekaj primerov teh stilnih posebnosti v obeh zgodbah.

nazaj na glavno stran

Če te kaj posebno zanima, pošlji vprašanje preko e-maila.