esej renesansa Cervantes roman nazaj na glavno stran
Cervantes: Don Kihot  

S svojim Bistroumnim plemičem don Kihotom iz Manče je Miguel de Cervantes pokazal več, kot bi smeli od njega pričakovati; prekosil je samega sebe.

                                              

                                                                                                          Miguel de Unamuno

 

Dolgi, koščeni don Kihot na mršavem konju in kratki, čokati Sančo Pansa na oslu sta izmišljeni osebi, vendar je njuna podoba ljudem bolj znana kot podoba marsikatere resnične zgodovinske osebnosti. Kdo sta torej don Kihot in Sančo Pansa? Njun duhovni oče je španski pisatelj Cervantes; njemu in njegovemu romanu Bistroumni plemič don Kihot iz Manče sta prinesla nesmrtno slavo.

Mlini na veter

1.      Bistroumni plemič don Kihot iz Manče (ali krajše Don Kihot) velja za prvi roman evropskega novega veka in ima zato v literarni zgodovini posebno mesto. Nastal je v obdobju renesanse. V španski zgodovini je ta čas znan kot zlati vek – več o tem izveš v prvem poglavju uvodnega komentarja v Klasju. Cervantes je bil sodobnik slavnega angleškega dramatika Shakespeara (zanimivo je, da sta oba ustvarjalca umrla ne samo istega leta, ampak tudi istega dne – 23. 4. 1616). Življenje tega španskega pisatelja bi bilo prav lahko snov pustolovskega romana. Nekaj zanimivih podrobnosti si oglej na strani Cervantes.

2.      Roman Don Kihot je kar obsežno besedilo. Pred seboj imaš le izbor najzanimivejših junakovih dogodivščin. Besedilo se torej od vseh, ki si jih do sedaj prebral za domače branje, razlikuje že po zvrstni pripadnosti. Roman je, tako kot ep, daljše pripovedno besedilo, le da je napisan v prozi, ne v verzih. O razvoju in značilnostih te književne zvrsti se lahko poučiš na strani roman.

3.      Tvoj naslednji korak bo branje besedila. Ko boš roman prebral, najprej napiši kratek povzetek dogajanja. Tako si boš zgodbo laže zapomnil. Povzetek naj ne bo daljši od 200 besed, saj se moraš naučiti iz zgodbe izluščiti bistvo.

4.     Roman Don Kihot bova spoznala tako, da se bova posvetila le nekaterim odlomkom iz romana. Ogledala si bova začetek in konec romana ter dve od junakovih dogodivščin in ob tem skušala razjasniti pojme parodija, tragikomičnost ter idealizem in realizem, ki so ključni za razumevanje tega romana.

5.      Še enkrat preberi preberi: prvo poglavje  (Klasje, str. 35 do 38); Kako je don Kihot reševal hlapca, ki ga je pretepal njegov gospodar (Klasje, str. 51 do 54); Kako se je don Kihot bojeval z mlini na veter (Klasje, str. 66 do 69); zadnje poglavje (Klasje, str. 202 do 208).


Don Kihot se odloči, da bo postal popotni vitez, opravljal junaška dejanja in branil nemočne in nedolžne.

V literarni teoriji beremo, da je karikatura lik, ki s pretiravanjem kakih telesnih ali vedenjskih lastnosti učinkuje komično, posmehljivo.

  • Kaj je vzrok, da se don Kihot odloči postati vitez?
  • Opiši, kako tej razlagi pojma karikatura ustreza lik don Kihota, kakor nam ga pripovedovalec predstavi v prvem poglavju.

Viteški roman je bil srednjeveška pripovedna zvrst. Glavni junaki viteških romanov so vitezi, zgodbe pa so polne velikanov, vil, čarovnikov in različnih čudežnih, fantastičnih prigod. Ti romani so bili v Španiji  v 16. stol. zelo priljubljeni, še posebej po odkritju tiska so bili najbolj popularno zabavno branje v vseh socialnih slojih. Njihova kvaliteta pa je bila v obratnem razmerju s kvantiteto: več ko jih je bilo, slabši so bili.

  • Kakšno mnenje izrazi pripovedovalec o viteških romanih, ki jih prebira don Kihot? Izpiši iz prvega poglavja vsaj en primer, s katerim boš svojo trditev utemeljil.
  • Zakaj je don Kihot vesel, ko se mu ponudi prilika, da reši pastirja, ki ga pretepa kmet?
  • Zakaj pastir ni prav nič hvaležen don Kihotu za njegovo posredovanje?
  • Zakaj se don Kihot, ki ga zdaj že spremlja Sančo Pansa, spopade z mlini na veter?
  • Kako ob tem gospodarjevem početju reagira Sančo Pansa?
  • Kako se torej don Kihot in Sančo Pansa razlikujeta pri zaznavanju resničnosti?
  • Ali je don Kihot dosegel viteški cilj, ki si ga je zadal na začetku romana?
  • Kako se do don Kihota po njegovi vrnitvi domov obnaša okolica? Zakaj?
  • Kaj pred smrtjo spozna don Kihot? Kaj zdaj meni o viteških romanih?
  • Ali znaš razložiti, kaj v današnjem času pomenita izraza donkihotstvo in bojevati se z mlini na veter?

SKLEP

Don Kihot je na videz viteški roman, vendar pa posnema resne viteške romane na posmehljiv, pretiran način. To se lepo pokaže že v liku glavnega junaka. Don Kihot se trudi, da bi bil pravi vitez, o kakršnih je bral, a s svojim zunanjim videzom, še bolj pa s svojimi norimi dogodivščinami zbuja ravno nasproten učinek – vsi se norčujejo iz njega, saj je v svojih prizadevanjih smešen. Časi viteštva so pač že minili. Takšno posmehljivo, komično posnemanje resnega književnega besedila imenujemo parodija.

Don Kihot je idealist. Ves je zagledan v preteklost, v duhovne vrednote in v viteške ideale, kot popotni vitez želi braniti nemočne in nedolžne. Njegovi nagibi so torej nesebični, vedno hoče le dobro, a se vse, kar počne, konča katastrofalno zanj, včasih pa tudi za tiste, ki jih je hotel zaščititi. Don Kihot je smešen, obenem pa v nas zbuja tudi sočutje – je torej tragikomičen junak. V svoji norosti preprosto ne razume, da svet viteštva živi le še v njegovi glavi, v stvarnem svetu pa je že davno minil.

Sančo Pansa je realist. Je preprost, naiven kmet. Njegova glavna skrb je, kako nahraniti družino, zato se je tudi odpravil na pot – don Kihot mu je namreč obljubil bogastvo in otok, na katerem bo vladal. Gospodarju vedno pomaga iz težav, a je do njega tudi kritičen. Nobeno njegovo prepričevanje pa ne zaleže, da bi don Kihota zbudil iz njegovega sanjskega sveta. Sančo Pansa je preračunljiv, razmišlja praktično in je tako popolnoma brez domišljije, da se nam včasih zdi že omejen.

Don Kihot je prvi roman, v katerem se resnica ne pojavi kot nekaj splošno veljavnega, ampak kot nekaj relativnega. Resnica ima običajno več obrazov, ljudje jo vidimo različno, in tega se don Kihot kljub svoji norosti zaveda.

Vodilna ideja romana

Don Kihot je kritika viteškega romana, pa tudi nesmiselnost vztrajanja pri preživelih idealih. Človek sicer ne more živeti brez idealov, vendar morajo ti biti vsaj za silo usklajeni s stvarnostjo, sicer je tragični spopad neizbežen. To spoznanje pa je pomembno tudi v današnjem času.


6. Zdiš se mi odlično pripravljen, da napišeš samostojno razmišljanje o tem čudovitem tekstu. Napiši esej.

nazaj na glavno stran Če te kaj posebno zanima, pošlji vprašanje preko e-maila.