1.      Pojem klasicizem je lahko:

-    stilna oznaka, posnemanje klasičnega, zgledovanje po klasičnem, za klasično obdobje pa velja antika;

-    književno obdobje oziroma smer, ki se je v 17. stoletju razvila v Franciji, zato o njej govorimo tudi kot o francoskem klasicizmu.

2.      Klasicizem v Franciji je povezan z rastjo francoskega absolutizma, ki doseže vrh v drugi polovici 17. stoletja, v času Ludvika XIV., sončnega kralja, je Francija kot absolutistična monarhija postala vzor vsej Evropi. Ludvik XIV. je zgradil tedaj najimenitnejšo evropsko palačo Versailles, kjer je živel v velikem sijaju. Njegov dvor je bil zgled razkošja in uglajenega vedenja, kar so skušali posnemati tudi drugi evropski vladarji. Ker se je kralj rad obdajal z lepimi stvarmi, je spodbujal razvoj umetnosti, najuglednejši umetniki tistega časa pa so uživali podporo kralja in plemstva.

3.      Za klasicizem je najvišje merilo razum in skladnost z naravo. Kot zagovornik razuma je imel na umetnost v klasicizmu velik vpliv francoski filozof René Descartes (Mislim, torej sem.).

4.      Najpomembnejše značilnosti klasicistične književnosti so torej:

-    klasicistična umetnost je izrazito razumska, teži k jasnosti in redu, pretirano

izražanje čustev zavrača kot nekaj nedostojnega;

-    zgleduje se pri antičnih piscih, češ da  najpopolneje dosegajo razumnost in skladnost z naravo;

-    nastaja v tesni zvezi s kraljevim dvorom in plemstvom, zato o njej pogosto govorimo kot o pridvorni umetnosti.

5.      Največji dosežek klasicistične književnosti predstavljajo tragedije in komedije. Tragedija se je vzorovala po antičnih zgledih, pravila so zahtevala strog red pri izbiri snovi, kompoziciji in jezikovnem slogu. Komedija je bila svobodnejša, a se je kljub temu skušala čim bolj približati klasicističnim pravilom: pet dejanj, verzna oblika, visok slog, enotnost kraja, časa, dogajanja. Vrh klasicistične komedije predstavlja Moliere.

nazaj na glavno stran

Če te kaj posebno zanima, pošlji vprašanje preko e-maila.