Z baronom! Al je kaj boljši kakor jaz? Vzemi mu denarje, žlahto, ime, potegni mu dol to prazno odejo in postavi ga tja, kakor je človek sam na sebi, tak ne bo vreden, da bi on meni služil.

                                                                       (Matičkov monolog, 3. prizor 5. dejanja)

Če si kot izbirno domače branje prebral Tartuffa, že veš, kaj je komedija. Če pa Tartuffa nisi bral, bo Ta veseli dan ali Matiček se ženi tvoje prvo srečanje s to dramsko zvrstjo. Za Antona Tomaža Linharta si seveda že slišal, saj velja za prvega slovenskega dramatika, živel pa je v drugi polovici 18. stoletja, torej v času slovenskega razsvetljenstva. Nekaj podatkov o tem zanimivem vsestranskem kulturnem delavcu lahko najdeš na strani Anton Tomaž Linhart, nekaj o nastajanju slovenskega gledališča pa na strani rojstvo slovenskega gledališča.

1.      Zdaj že veš, kaj bo tvoja prva naloga: obnoviti, kar veš o slovenskem razsvetljenstvu in razsvetljenstvu nasploh. Pomagaj si z učbenikom in uvodno razlago v Klasju. Nekaj osnovnih podatkov najdeš tudi na spletni strani razsvetljenstvo.

2.      Tvoj naslednji korak bo branje Linhartove komedije. Napisana je seveda v slovenščini, ki pa se ti bo najbrž zdela precej neobičajna, saj je precej drugačna od današnje knjižne slovenščine. Našel boš precej besed in besednih zvez, ki danes veljajo za arhaične (zastarele), pogovorne ali narečne. Vendar se ne ustraši branja, saj je jezik bogat in tekoč, vse teže razumljive besede in besedne zveze pa so posebej razložene.

Besedilo si zdaj že prebral. Ali še veš, kaj pomenijo naslednje povedi? Zapiši jih v knjižnem jeziku.

Saj še niso vakance ven. Nikar mi dol ne udari. Bom pri gnadljivi gospe eno dobro besedo noter položila. Jaz ti zanj dobra stojim. Kako bo še pravda ven padla. Naj puste njih jezo čezme pasti. Pa saj se ta vrata lahko gori denejo. Njih srce so gnadljivi gospe čez dali. Ta je pak še gorši. Ta bart sem jaz falil. To ne sliši k meni. Na tako vižo boš še obnorel.

Če si razumel večino, recimo 10 od 12 povedi, si komedijo res bral dovolj natančno. Če nisi, besedilo preberi še enkrat in obenem pazi na razlago neznanih besed in besednih zvez.

3.      Matiček se ženi je torej komedija. Če si bral Tartuffa, se morda še spomniš, kaj je značilno za  to dramsko zvrst in kako se je razvila. Vsekakor se lahko o tem poučiš ali si osvežiš spomin na strani komedija.

4.      Znano dejstvo je, da Matiček se ženi ni izvirna komedija, pač pa priredba komedije Figarova svatba francoskega razsvetljenskega komediografa Beaumarchaisa. Priredba se od prevoda precej razlikuje. Prevod je natančen prenos besedila iz enega jezika v drugega. V Linhartovih časih pa so bile bolj v navadi priredbe. To je pomenilo, da je pri prenosu iz enega jezika v drugega prišlo do manjših ali pa kar občutnih sprememb. Na ta način se je izvirnik prilagodil novemu socialnemu in kulturnemu okolju, v katero je bil postavljen.

Matiček se ženi se kar precej razlikuje od izvirnika. Linhart je Figarovo svatbo precej skrajšal in poenostavil, zmanjšal je število oseb, jim spremenil imena in socialni položaj (grof Almaviva  iz Figarove svatbe recimo pri Linhartu postane podeželski baron Naletel; Figaro je izobražen meščan, grofov osebni sluga in grajski hišnik, Matiček pa preprost, neizobražen človek, graščinski vrtnar). Tudi razsvetljenski poudarki v Linhartovi komediji se nanašajo na konkretno situacijo na Slovenskem.

5.      Zdaj pa h korakom, ki te bodo vodili skozi besedilo.

Opazil si že, da se komedija, ki si jo pravkar prebral, že v zunanji zgradbi razlikuje od dram, ki si jih bral prej. Razlika ni v številu dejanj (pet), ampak v tem, da je ta drama napisana v prozi, ne v verzih.

Zgodba se odvija na Gorenjskem, v različnih prostorih na gradu blizu vasi. Opiši dogajalni prostor drugega, tretjega in petega dejanja.

Osebe, ki nastopajo v komediji, vsaka po svoje sodelujejo pri zapletanju in razpletanju zgodbe. Razlikujejo se po značaju, po socialni pripadnosti, pa tudi po vlogi, ki jo imajo v dogajanju. Tonček, denimo, je v komediji zapleten v mnoge smešne situacije, a je njegova vloga v komediji kljub temu manjša od tiste, ki jo imajo Matiček, Nežka, baron in baronica, saj sam ni nikoli pobudnik spletke, vanjo ga vedno vpletejo drugi.

Na kratko opiši, kakšno vlogo imajo v dogajanju Matiček, Nežka, baron Naletel in baronica Rozala. Katera od teh štirih oseb se ti zdi najbolj smešna? Svojo odločitev utemelji. Kako se Matiček vede do barona? Kakšen pa je odnos med baronico in Nežko?

Komedijo odlikuje veliko besedne komike in vrsta smešnih situacij. Teh je toliko, da besedilo štejemo med situacijske komedije. Če se ne spominjaš več, katere vrste komike poznamo, skoči na stran komedija.

Izberi in opiši prizor, v katerem prevladuje situacijska komika. Za kateri prizor pa je po tvojem mnenju značilna besedna komika? Zapletov je v Matičku veliko. Kateri je najpomembnejši za razvoj glavne zgodbe?

Že naslov komedije nam kaže, da je dogajanje omejeno na en dan, čas dogajanja pa je Linhartova sodobnost, torej obdobje razsvetljenstva. O tem, kaj je razsvetljenstvo, si se poučil že pred branjem besedila, lahko pa si osvežiš spomin tako, da prebereš prvo in drugo poglavje uvodne razlage v Klasju.

Glavna tema komedije so sicer ljubezenski zapleti. Sporočilo, ki ga komedija prinaša, pa sega globlje v Linhartov čas, saj temelji na razsvetljenskih idejah.

Preberi osmi prizor tretjega dejanja.

O katerih razsvetljenskih reformah se pogovarjata advokat Zmešnjava in pisar Budalo? Kaj menita o njih? Linhart se kot napreden razsvetljenski duh z njuno miselnostjo ne strinja – obe osebi osmeši. Kako?

Preberi enajsti prizor tretjega dejanja. V tem prizoru baron nastopa kot fevdalec v vlogi sodnika, Matiček pa kot predstavnik nižjega sloja, ki se lahko zanese le na lastno pamet in iznajdljivost.

Zakaj mora Matiček pred sodišče? Kaj si od tega obeta baron? Ena od temeljnih človekovih pravic je po mnenju razsvetljencev tudi pravica do uporabe lastnega jezika. Kaj iz tega prizora izvemo o uporabi slovenskega jezika v uradih? Kaj o tem meni Matiček? Matičku kljub njegovi iznajdljivosti v pravdi bolj slabo kaže. Kateri dogodek predstavlja preobrat? Utemelji, zakaj ta prizor predstavlja dogajalni vrh komedije.

Preberi tretji prizor petega dejanja. Že prej si ugotavljal, kakšen je Matičkov odnos do barona. V tem prizoru Matiček nedvoumno pove, kaj si misli o baronu.

Kaj je tisto, kar barona v družbi postavlja nad Matička? Ali se Matiček s tem strinja? Svojo odločitev utemelji.

SKLEP: Matiček in baron nista samo nasprotnika v ljubezenski spletki, ampak tudi v družbenem smislu, saj je Matiček predstavnik nižjega stanu in nosilec razsvetljenskih idej, baron pa fevdalec, ki se oklepa starega reda, ker mu ta omogoča vrsto pravic, ne da bi se moral sam kaj potruditi zanje. Jasno je, na kateri strani je Linhart, kajne? In jasno je tudi, zakaj je bila komedija lahko uprizorjena šele leta 1848, ko je po marčni revoluciji za kratek čas popustila cenzura. Matiček se ženi torej ni le zabavna situacijska komedija, ampak vsebuje tudi precej družbene kritike, je torej komedija s prvinami satire (=kritika, izrečena na komičen, posmehljiv način).

6.      Zdaj si natančno spoznal komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Čaka te še esej.

nazaj na glavno stran

Če te kaj posebno zanima, pošlji vprašanje preko e-maila.